Velenjsko okrajno sodišče je že oktobra leta 2016 razsodilo, da mora Janša novinarki in urednici Radiotelevizije Slovenija Šetinc Paškovi plačati odškodnino v višini 6000 evrov zaradi žaljivega tvita, v katerem je njo in novinarko Eugenijo Carl označil za odsluženi prostitutki in med drugim zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.". Za plačilo odškodnine je sodišče postavilo rok 15 dni. Šlo je za t. i. zamudno sodbo, saj Janša na očitke v tožbi ni odgovoril.

Pozneje je Janša trdil, da je rok za odgovor na očitke v tožbi zamudil, ker mu ni bila pravilno vročena. Prav tako se ni strinjal, da bi njegov tvit pri Šetinc Paškovi povzročil takšne duševne bolečine, da bi upravičevale tako visoko odškodnino.

Posledično je 11. novembra vložil predlog za vrnitev odločitve sodišča v stanje pred sodbo in podrejeno, če sodišče temu predlogu ne bo sledilo, pritožbo zoper zamudno sodbo. Pritožbo je sicer maja 2017 še dopolnil, a ker je bila dopolnitev vložena po izteku pritožbenega roka, je sodišče ni upoštevalo.

Sodišče prve stopnje je 22. avgusta 2017 zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, na kar se je Janša pritožil, a je pritožbeno sodišče 28. marca 2018 pritožbo zavrnilo.

Višje sodišče je tako zdaj odločilo še o pritožbi na samo zamudno sodbo. V njej je pritrdilo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožba pravilno vročena. Ugotovili so, da Janša v pritožbi ni izpodbijal dejstva, da je v predalčnik dobil obvestilo o tem, kje se nahaja pisanje, in da ima 15 dni, da ga dvigne. Prav tako ni izpodbijal dejstva, da ga v 15 dneh ni dvignil. To pa je tudi ključno, saj fikcija vročitve nastopi že s samim potekom 15-dnevnega roka za dvig pisanja. S tem datumom je tudi začel teči 30-dnevni rok za odgovor na tožbo, v katerem pa Janša odgovora ni podal. Kaj se je dogajalo po tistem, ali je bilo pisanje puščeno v predalčniku ali ne in zakaj ne, pa je pravno nepomembno, piše senat.

mojca pasek eugenia carl
Bobo
Mojca Pašek in Eugenia Carl

Tako se vsebinsko sploh niso ukvarjali z Janševimi navedbami, da bi mu morali po tem roku pisanje pustiti v predalčniku. Ta je bil po mnenju vročevalca namreč premajhen, po mnenju Janše pa dovolj velik.

Višje sodišče se s prvostopenjskim tudi strinja, da je bil omenjeni Janšev tvit objektivno žaljiv in da izrazito izstopa iz okvira svobode govora. Pri Šetinc Paškovi pa da "je povzročil poseg v sfero ustavno zagotovljene duševne celovitosti in osebnega dostojanstva in bil še toliko bolj intenziven zaradi velike medijske odzivnosti". "S takšnim zapisom toženec tožnici odreka spoštovanje in ji jemlje ugled," je zapisalo sodišče in še, da gre za "žaljive trditve, katerih edini namen je bil tožnico žaliti v širši javnosti".

Janšo je tožila tudi Carlova in postopki so tekli pri njej enako, le s to razliko, da je v njenem primeru novembra lani Višje sodišče v Celju Janši ugodilo in tožbo Carlove vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo. V njenem primeru je namreč ugotovilo, da ugotovljena dejstva ne zadoščajo za zaključek, da je bila tožba s prilogami in pozivom za odgovor vročena tožencu pravilno.

Obe novinarki sta Janšo zaradi tvita tožili tudi kazensko. Novembra je celjsko okrožno sodišče Janšo zaradi razžalitve novinark obsodilo na tri mesece enotne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Janšev zagovornik Franci Matoz je nemudoma napovedal pritožbo.