Raziskava

Sosedi niso naklonjeni evru

B.K./STA
29. 12. 2018, 09.03
Posodobljeno: 29. 12. 2018, 09.05
Deli članek:

Hrvaška podpora uvedbi evra, h kateri se je država zavezala leta 2013 z vstopom v EU in za katero mora izpolniti predpisane kriterije, se je v jesenski raziskavi Eurobarometer v primerjavi s spomladansko znižala za šest odstotnih točk.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Uvedbo evra je podrlo 40 odstotkov vprašanih, medtem ko je uvedbi 56 odstotkov vprašanih nasprotovalo.

Na Hrvaškem so v standardni jesenski raziskavi Eurobarometer, ki so jo opravili med 8. in 22. novembrom v obliki osebnih intervjujev in v kateri so se pogovorili z 32.600 osebami v vseh 28 državah članicah EU, med ključnimi vprašanji izpostavili brezposelnost, gospodarski položaj ter rast cen in življenjskih stroškov. Med izzivi na evropski ravni so dodali še migracije.

Guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić zaradi nižje podpore v najnovejši raziskavi ni zaskrbljen. Hrvaška vlada je maja sprejela strategijo za uvedbo evra, guverner pa je potrdil, da se priprave na uvedbo skupne evropske valute nadaljujejo.

Hrvaška naj bi v prvi polovici prihodnjega leta Evropski centralni banki poslala uradno namero za pridružitev v evrski pripravljalni mehanizem, ERM 2. Država naj bi nato evro uvedla v obdobju petih do sedmih let.

Glavni ekonomist madžarske OTP banke na Hrvaškem Zdeslav Šantić je ocenil, da je podpora evru padla zaradi krepitve populizma v Evropi, manjše gospodarske rasti v primerjavi s povprečjem EU ter zaradi krepitve nacionalne valute kune. Če bi vrednost kune padala, bi bila naklonjenost evru večja, je ocenil.

Na Hrvaškem je kuna uradna valuta od 30. maja 1994. Ta je nadomestila začasno valuto hrvaški dinar, ki jo je država uvedla konec leta 1991.