"Branili bomo pravico Italijanov do varnosti, zaposlitev in zdravja," je dejal vodja Lige v pogovoru za italijanski radio Rai 1 in v nadaljevanju pojasni, da so uvideli, da predlogi proračunov preteklih let, ki jih je odobril Bruselj, Italiji niso pomagali in so se zato odločili ubrati drugo pot. "Manjkajo nam le še inšpektorji, modre čelade Združenih narodov in sankcije proti Italiji," se je nato pošalil.

Italijanska vlada je v torek ob izteku tritedenskega roka sporočila, da ne bo spremenila predloga proračuna za prihodnje leto in se ne bo uklonila pritiskom Evropske komisije. Kot je napovedal minister za gospodarski razvoj Luigi Di Maio, ne bodo spreminjali ne načrtov glede dodatnega zadolževanja ne napovedi o gospodarski rasti. 

Bruselj zavrnil proračunski osnutek Italije

Zaradi odstopanj od proračunskih pravil "brez primere" se je Evropska komisija konec oktobra sploh prvič v zgodovini EU odločila, da zavrne proračunski osnutek članice območja evra in zahteva novega.

Medtem ko Rim v okviru predloga proračuna načrtuje javnofinančni primanjkljaj v višini 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), Evropska komisija napoveduje Italiji 2,9 odstotka primanjkljaja. Razlika nastaja predvsem zato, ker EU Italiji za 2019 napoveduje zgolj 1,2-odstotno gospodarsko rast, proračunski načrti Rima pa temeljijo na oceni 1,5-odstotne krepitve BDP.

Po evropskih proračunskih pravilih, opredeljenih v paktu za stabilnost in rast, je zgornja meja za javni dolg določena pri 60 odstotkih BDP. Italijanski javni dolg je s 130 odstotki BDP za grškim drugi najvišji v EU in eden najvišjih na svetu.

Komisija doslej postopka proti Italiji kljub previsokemu dolgu ni sprožila, ker javnofinančni primanjkljaj - ta je omejen pri treh odstotkih BDP - ni bil previsok in ker je bila pretežno skladna s strukturnimi cilji v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic.