Pogodba državama prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in testiranje jedrskih raket srednjega dosega. O Trumpovem odstopu od pogodbe je že prej poročal New York Times v napovedi poti svetovalca za nacionalno varnost ZDA Johna Boltona v Rusijo, Azerbajdžan, Armenijo in Gruzijo. Zamisel za odstop naj bi bila Boltonova.
Bolton naj bi se že v soboto v Moskvi sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, osrednja tema pa je bila sprva priprava na drugi vrh med Donaldom Trumpom in ruskim kolegom Vladimirjem Putinom do konca letošnjega leta.
Pogodbo INF je z voditeljem Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom leta 1987 sklenil predsednik ZDA Ronald Reagan. Končala je nevarno oboroževalno tekmo med Rusijo, ki je nameščala svoje rakete za napad na zahodno Evropo, in ZDA, ki so v zahodni Evropi nameščale podobne rakete z imenom Pershing.
Pogodba je povzročila uničenje okrog 2700 tovrstnih raket. Že vlada demokrata Baracka Obame je Moskvo obtožila, da testira prepovedane rakete, Trumpova vlada pa jo je lani obtožila, da je rakete začela nameščati. Moskva to opravičuje med drugim z nameščanjem ameriškega protiraketnega ščita v Evropi.
"To bi bila zelo nevarna poteza, ki je mednarodna skupnost ne le da ne bi razumela, ampak bi jo resno obsodila,"je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Pogodba, ki je namenjena predvsem Evropi, saj gre za rakete dosega med 500 do 5500 kilometrov, državama prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in testiranje jedrskih raket srednjega dosega.
