Nekdanji dopisnik RTV Slovenija Lojze Kos je ob neki priložnosti dejal, da je bi vsak novinar potreboval "svojega Haiderja". V letih vladanja kontroverznega deželnega glavarja mu namreč ni manjkalo materiala za poročanje.

Za politične dediče Haider po pisanju avstrijskih medijev danes velja za svojevrsten mit, za preostale Avstrijce pa je hujskač, zaradi katerega je skoraj bankrotirala avstrijska Koroška, zvezna dežela, na čelu katere je bil z razmikom 12 let.

Kot prvi svobodnjak je bil deželni glavar avstrijske Koroške najprej med letoma 1989 in 1991, ko je moral odstopiti, ker je javno hvalil zaposlovalno politiko nacistov. Drugič je njegov glavarski mandat trajal od leta 1999 do smrti leta 2008. Prej kot drugi je spoznal, da se politično obrestuje nastopati proti priseljencem in tujcem. S predrznostjo je grmel proti "privilegijem tistih od zgoraj", čeprav je bil sam del te elite. In za njegovo politiko ni bilo boljše odskočne deske, kot je bila obmejna avstrijska Koroška, kjer so številni stali na okopih proti "pohlepnim južnim Slovanom", je ob obletnici Haiderjeve smrti zapisal nemški časnik Die Zeit.

Avstrija najprej

Dejstvo je, da je Haider prav na račun koroških Slovencev krepil avstrijsko narodno zavest in je veljal za ostrega nasprotnika postavitve dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Sloveniji je odrekal nasledstvo avstrijske državne pogodbe. Njegova je tudi odločitev o prestavitvi knežjega kamna v stavbo celovškega deželnega zbora. Bil je na čelu tistih, ki so nasprotovali upodobitvi knežjega kamna na slovenskem kovancu za dva centa. Kot protiukrep se je Haider takrat odločil, da bo podobo knežjega kamna natisnil na vse uradne dokumente dežele avstrijske Koroške.

Haider je že leta 1993 sprožil referendumsko pobudo, ki jo je poimenoval Avstrija najprej in z njo želel takratno avstrijsko vlado prisiliti v ostrejšo politiko do priseljevanja. Leta 2000 mu je uspelo, da so svobodnjaki po parlamentarnih volitvah vstopili v črno-modro koalicijo na zvezni ravni, zaradi česar je bila Avstrija deležna sankcij s strani Evropske unije. Leta 2005 se je razšel s svobodnjaki in ustanovil Zavezništvo za prihodnost Avstrije.

jorg haider, vw phaeton
Reuters
Razbitine Haiderjevega avtomobila.

Iz gejevskega lokala pijan za volan

Desete obletnice njegove smrti se bodo na avstrijskem Koroškem danes med drugim spomnili s spominsko slovesnostjo na družinskem posestvu, ki se je bo v skladu z običaji udeležil tudi sedanji socialdemokratski glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser.

Za Haiderja usodna nesreča se je zgodila po vsakoletnih slovesnostih ob obletnici koroškega plebiscita 10. oktobra. Tedaj 58-letni Haider, ki je bil sam v avtomobilu, se je v zgodnjih jutranjih urah vračal domov iz lokala, znanega po tem, da se v njem zbirajo homoseksualci, in v naselju Ilovje na cesti Celovec-Ljubelj trčil v betonski steber ograje ob cesti, nato se je z avtomobil večkrat prevrnil.

Uradna preiskava je pokazala, da je bila nesreča izključno posledica Haiderjeve napake pri vožnji. V času nesreče je bil močno alkoholiziran, imel je 1,77 promila alkohola v krvi, kar je potrdila obdukcija, in je vozil s preveliko hitrostjo, 142 kilometrov na uro na mestu, kjer je bila največja dovoljena hitrost 70 kilometrov. Tehnična preiskava njegovega avtomobila je pokazala, da je bil ta v neoporečnem stanju, prav tako ni bilo sledov o morebitnih zunanjih vplivih.

Finančno izmozgal avstrijsko Koroško

Ko je umrl, je imela dežela avstrijska Koroška pri banki Hypo Alpe Adria za 24 milijard evrov jamstev, kar je deset deželnih proračunov. Propad banke je deželo nato stal 1,2 milijarde evrov, kar je približno polovica letnega deželnega proračuna. Dežela Koroška ima še danes največjo zadolženost na prebivalca in najmanjšo kupno moč med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami.