Dokumentarni film Žige Virca Houston, imamo problem! je izšel leta 2016 in navdušil občinstvo po vsem svetu. A v času med izidom napovednika ter projekcijo na velikih platnih so izbruhnile številne polemike in ugibanja. Nekajminutni video je na plano izvabil ljudi, ki so potrjevali teorije o obstoju programa, spet drugi so jih kategorično zavračali. Kaj je res in kaj ne? Dokumentarni film razkriva nekatera resnična dejstva, ki pa so povezana v fiktivno zgodbo, začinjeno s satiro in ironijo ter bistroumnim prikazom, kako ljudje dojemamo realnost in jo prilagajamo svojim predstavam. Pa vendar je v jugoslovanskem vesoljskem programu po vsej verjetnosti nekaj resnice. Navsezadnje, astronavti misije Apollo 15 so leta 1972 obiskali Jugoslavijo in si ogledali Bled, kjer so povedali veliko prijaznih besed o takratni državi in njenih ljudeh. Tito je od slovite posadke Apolla 11 tudi dobil kamen z Lune. Je to le naključje?

Žiga Virc
Igor Vidmar
"Več ko naredimo filmov, težje rečem, kateri film bo funkcioniral in kateri ne," pravi Žiga Virc.

Raziskovanje in rezultati

Filmski ustvarjalci so se po objavi prvega videa lotili raziskovanja resnice. Zanje zares ugodno dejstvo je bil velik odmev v javnosti in pripravljenost ljudi, da delijo svoje zgodbe ter podatke. Znano je, da so na koncu ugotovili, da Jugoslavija ni imela programa, ki bi ga lahko za bajne milijarde prodala Združenim državam Amerike in nato s tem denarjem visoko dvignila standard svojim državljanom. V šestdesetih letih se je sicer res zgodil velik priliv ameriškega denarja, vendar domnevni vesoljski program s tem ni bil povezan. Šlo je namreč za pretkano manevriranje jugoslovanskega vodstva, ki je sovpadalo z ameriškim strateškim interesom, ki je socialistični Jugoslaviji raje ponudil pomoč, kot da bi jo povsem prepustil sovjetskemu vplivu. »Jugoslavija je dobila kamen z Lune, najbrž predvsem zaradi geopolitičnih razlogov umeščenosti med Zahodom in Vzhodom. Med drugim je v tistem času tudi Nixon prišel v Jugoslavijo in prosil za pomoč Tita pri vpletenosti v Vietnam,« nam je v pogovoru o vesoljskem programu povedal režiser Žiga Virc. Kot je znano, je Jugoslavija kot voditeljica neuvrščenih glasno nasprotovala vojni v Vietnamu in je kljub zavrnitvi sodelovanja v vojni ameriški denar vseeno dobila.

FOTO3 Kamni z lune
Arhiv Muzeja istorije Jugoslavije
Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins so jugoslovanskemu predsedniku podarili kamen iz Lune.

ŽELJAVA

Objekt 505 pri Bihaču je bil eden najstrožje varovanih podzemnih kompleksov na svetu. Ravno zaradi tega so mnogi ugibali, ali JLA tam v tajnosti razvija vesoljski program. Te zagonetke so se seveda lotili tudi filmarji. 

Načrti in prototipi

Nobena skrivnost ni, da si je Jugoslavija želela postati vsaj regionalna sila, zato pa seveda ni bila dovolj zgolj vojaška in ekonomska moč. V času hladne vojne je namreč ravno osvajanje vesolja predstavljalo sinonim za moč in uspešnost države. »Jugoslavija je imela razne načrte in prototipe. Je pa res, da nikjer ni jasno izpričano, da bi razvijali kak konkreten vesoljski program,« pravi Virc. Priznani filmski režiser ob tem dodaja, da razvoj vojaške tehnologije in atomske bombe ni daleč od zagona nekakšnega vesoljskega programa. »Satelitski program v sedemdesetih letih je bil logičen korak naprej, predvsem za vojaške potrebe, a ni znano, da bi Jugoslavija na tem področju kaj konkretnega dosegla.« Da do resnejših vsemirskih naporov pri nas ni prišlo, je verjetno krivo dejstvo, da je bila vesoljska tekma tako draga, da je obe supersili, tako ZDA kot Sovjetsko zvezo, skoraj spravila na kant. A kljub temu, da ji ni uspelo doseči zvezd, je bila Jugoslavija v času osvajanja vesolja zaradi svojega geopolitičnega položaja pomemben faktor v svetovni politiki.