"Glede na znanstvene podatke ne moremo podati priporočila za ali proti poletnemu času," sta dejala strokovnjaka za spanje iz Salzburga Manuel Schabus in Christine Blume.
Po napovedi Evropske komisije, da bi s prihodnjo jesenjo odpravili premikanje urinih kazalcev, se je pojavilo nekaj kritik in opozoril pred trajno uvedbo poletnega časa. Tako je na primer kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München posvaril, da bi to prineslo ogromne težave. Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni. Tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja DGSM zagovarjajo "normalen" čas, češ da dosedanji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti.
- Premik ure: trajna uvedba poletnega časa bi imela hude posledice
- Ljudstvo je odločilo: konec s premikanjem ure
Fleksibilnost biološke ure
A strokovnjaka iz Salzburga trdita, da ne obstaja študije, ki bi učinkovito preučila vpliv trajnega poletnega časa na ljudi. Po njunem prepričanju, se ni bati usodnih posledic, kot jih napoveduje Roenneberg.
"Ne bi smeli podcenjevati fleksibilnosti naše biološke ure. Čez leto smo sposobni kompenzirati ogromne razlike v dolžini dneva in noči in se teoretično prilagoditi tudi dnevom, ki so daljši od 24 ur," je poudarila Blumova.
Po njenem prepričanju, tako ura več teme zjutraj in ura več svetlobe zvečer najverjetneje ne bosta imeli tako drastičnih posledic na naše zdravje in družbo. Dodatno že sedaj določeni ljudje v številnih regijah, na primer tudi v Franciji in Španiji, živijo v "napačnih" časovnih območjih, ne da bi to imelo resne posledice na njih.
Vsaj še letos se sicer še ne bo mogoče izogniti premikanju ur - v noči na 28. oktober se bodo ure premaknil za eno uro nazaj.
