Akcija, ki so jo poimenovali Pomladimo gozdove, bo potekala na šestih lokacijah po državi, v njej pa naj bi okoli 400 prostovoljcev posadilo približno 10.000 sadik različnih drevesnih vrst.

Akcijo, ki poteka pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije, sta že podprli Zveza tabornikov Slovenije in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, so sporočili iz Slovenskih državnih gozdov.

"Gozdovi so dediščina vseh, zato poskrbimo, da jih ohranimo za prihodnje rodove v takšni obliki in s takšno vrstno pestrostjo, kot so nam bili zaupani," so poudarili.

Akcija pogozdovanja sledi koncu sanitarne sečnje dreves, poškodovanih v vetrolomu decembra lani. Gospodar državnih gozdov, ki predstavljajo približno 20 odstotkov vseh gozdov v državi, je v zaključni fazi sanitarne sečnje, doslej so uspeli posekati 1,009 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja, kar predstavlja več kot 88-odstotno realizacijo odločb, ki jih je izdal zavod za gozdove.

Vetrolom, ki je gozdove prizadel v noči z 11. na 12. december 2017, je po podatkih zavoda za gozdove poškodoval preko 1,139 milijona kubičnih metrov državnih gozdov, po oceni družbe Slovenski državni gozdovi pa je bilo poškodovanih preko 1,4 milijona kubičnih metrov drevja.

Vetrolom je prizadel okoli 60 odstotkov površine državnih gozdov. Najbolj so bili prizadeti gozdovi na Kočevskem, Postojnskem in Koroškem, kjer je bil na nekaterih predelih poškodovan tudi večletni prirast.

Da bi iz gozdov čim prej odstranili poškodovana drevesa, so v Slovenskih državnih gozdovih letos izvajali samo sanitarno sečnjo. Ta je bila izjemno zahtevna, tudi zaradi izredno velikega obsega sanitarne sečnje, ki bo dosegel ali celo presegel z letnim načrtom določen posek v višini 1,2 milijona kubičnih metrov.

Sanitarna sečnja je bila zahtevna tudi zaradi povečane nevarnosti pri delu, kratkih izvedbenih rokov, neugodnih vremenskih razmer, ki so do aprila onemogočale začetek sanacije, pomanjkanja izvajalcev sečnje in spravila ter zasičenosti trga z gozdnimi lesnimi sortimenti, ki bo predvidoma trajala še nekaj mesecev - ob koncu avgusta je bilo na Slovenskih državnih gozdovih skupaj skladiščenih 96.000 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov.

Državno podjetje se je z zavodom za gozdove glede na razliko v količinah med prejetimi odločbami za sanitarno sečnjo in lastnimi ocenami o obsegu poškodovanosti gozdov sicer že dogovorili, da bodo za izvedbo preostale sanitarne sečnje pridobili dodatne odločbe oz. uskladili delo po že prejetih odločbah.

"Sanitarna sečnja se bo še naprej izvajala prednostno in pričakujemo, da jo bomo v večjem delu zaključili v roku dveh mesecev," so izpostavili.

Obnova poškodovanih gozdov bo sicer trajala več let. Gozdove so namreč v zadnjih štirih letih prizadele tri naravne ujme: žledolom leta 2014, ki je poškodoval preko devet milijonov kubičnih metrov dreves, gradacija podlubnikov je v letih od 2015 do 2017 zahtevala dodatnih 4,5 milijona kubičnih metrov dreves, lanski vetrolom pa je skupaj poškodoval preko 2,7 milijona kubičnih metrov dreves.

"Obnova gozdov bo potrebna na tistih območjih, kjer je bil obseg sanitarne sečnje tako velik, da je bistveno spremenil strukturo gozdov. Po zaključku sanacijskih sečenj so ponekod nastale obsežne gole površine, ki jih bo treba obnoviti in z vlaganji v obliki gozdnogojitvenih del sanirati. Eden od poglavitnih ukrepov bo obnova gozdov s sadnjo. Umetna obnova je v takšnih primerih nujna, saj bomo tako hitreje vzpostavili različne funkcije gozda, medtem ko bi naravna obnova lahko trajala več desetletij," so še poudarili v Slovenskih državnih gozdovih.