Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pogovoru za avstrijski časnik Kleine Zeitung dejala, da ne more obsojati protiimigrantske politike madžarskega premierja Viktorja Orbana in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Ocenila je, da se nacionalizem v Evropi krepi zaradi "zunanjih nevarnosti".

Težko Kolindino odraščanje? Tožila o zatiranju v komunizmu, pozabila na šolanje v ZDA

Grabar-Kitarovićeva je tudi dejala, da je odrasla "v komunizmu" ter da si ni želela nič drugega, kot iz njega izstopiti.

"Hotela sem biti svobodna. Hotela sem imeti možnost, da lahko v trgovini izbiram med različnimi vrstami jogurtov ter da mi ni treba oblastem sporočiti, koliko kruha bom potrebovala naslednji teden," je še dejala 51-letna hrvaška predsednica.

Pogovor Grabar-Kitarovićeve je spodbudil veliko odzivov na družbenih omrežjih na Hrvaškem, pa tudi številne cinične komentarje na izjave o njenemu življenju v času nekdanje Jugoslavije. Med drugim so spomnili, da je Grabar-Kitarovićeva zadnji letnik srednje šole opravila v ZDA v okviru ameriško-jugoslovanske izmenjave.

V pogovoru, ki so ga naslovili z Evropa je bila preveč sproščena in naivna, je Grabar-Kitarovićeva ocenila, da "Evropa ni imela strategije za sprejem migrantov, ki jim nihče ni pojasnil, kaj se od njih pričakuje". Na podlagi lastnih izkušenj med obiski v Afganistanu je ocenila, da niso vsi migranti, ki prihajajo v Evropo "demokratično razpoloženi", ter omenila podrejeni položaj žensk v Afganistanu.

Novinarje je zanimalo mnenje hrvaške predsednice o protiimigrantski politiki madžarskega premierja Orbana in italijanskega notranjega ministra Salvinija. Poudarila je, da ne more "obsojati ne Madžarske, ne Italije". "Evropa ne more na svojih ramenih nositi bremena revščine celotnega sveta," je dejala v pogovoru, ki je bil objavljen v začetku tedna ob dvodnevnem uradnem obisku avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna na Hrvaškem.

Na vprašanje, zakaj ima nacionalizem vse več pristašev v Evropi, je odgovorila, da se "družbe branijo pred zunanjimi nevarnostmi". "Namesto da bi se posvetili razvojni politiki, smo dovolili, da 1,2 milijona ljudi pride v Evropo, predvsem mladih in močnih, medtem ko so ženske in otroci, ter tisti, ki niso imeli moči, ostali v svojih domovinah," je izjavila.

Razburila muslimane na Hrvaškem, Kleine Zeitung priznava: Naredili smo napako

Zatrdila je tudi, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu. "Bojijo se za svoj položaj. Skrbi jih, da bodo izločeni iz družbe zaradi posameznikov, ki iz lažnih razlogov prihajajo k nam, da bi zastopali radikalne ideje," je med drugim izjavila predsednica.

Kot je še pojasnila, se je pred kratkim pogovarjala z zagrebškim muftijem Azizom Hasanovićem, ki je, kot je dejala, "popolnoma utrujen zaradi prizadevanj, da bi migrante vključil v hrvaško muslimansko skupnost, ki je integrirana v hrvaško družbo".

Predsednik mešihata islamske skupnosti na Hrvaškem Hasanović, se je na besede hrvaške predsednice odzval v sporočilu za javnost, v katerem je zapisal, da je neprijetno presenečen nad izjavami Grabar-Kitarovičeve, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu in da je migrante težko vključiti v islamsko skupnost. Hasanović je dejal, da tovrstne izjave, če so resnične, ne prispevajo k razvoju medsebojnega zaupanja ter obenem krčijo prostor za razvoj sodelovanja v prihodnosti.

"Vprašanje vseh vprašanj je, zakaj bi morali biti muslimani na Hrvaškem, ki so jo branili in gradili s svojimi sodržavljani drugih verskih prepričanj, v strahu in ali morajo biti," je dejal Hasanović. Poudaril je, da je ljudi možno deliti samo na dobre in slabe, ne na muslimane in ostale.

Med drugim je dejal, da na Hrvaškem niso opazili migrantov, ki bi prispeli v državo iz kakšnih drugih razlogov kot eksistencialnih. Glede na zelo dobro sodelovanje s hrvaškimi oblastmi tudi pri integraciji beguncev upa, da je bila izjava hrvaške predsednice napačno povzeta in da bo kmalu zanikana.

Takoj so se javili iz kabineta predsednice in zapisali, da predsednica izrazila "prepričanje, da je muslimanska skupnost na Hrvaškem del hrvaške družbe in da ni niti v enem trenutku govorila o tem, da 'je hrvaške muslimane strah glede njihove vključenosti v družbo'. Žal pa je med novinarjevim krajšanjem odgovora izpadel ključen del stavka, v katerem se predsednica nanaša na pozive iz Velike Kladuše, ki izražao bojazni o ogroženi stabilnosti tamkajšnje skupnosti."

Pri časniku Kleine Zeitung so priznali, da je prišlo do napake na njihovi strani pri krajšanju članka in potrdili izjavo kabineta hrvaške predsednice, da se je nanašala na razmere v Veliki Kladuši. 

Vprašanja o radikalnem nacionalizmu jo razjezijo

Ko gre za radikalni nacionalizem na Hrvaškem, je hrvaška predsednica povedala, da je "jezna" zaradi takšnih vprašanj. "Desetletja nam je bilo Hrvatom prepovedano izraziti svoje poreklo. Namesto da bi rekli 'sem Hrvat', smo morali reči 'sem iz Hrvaške'. Kdor je izrazil svoj nacionalni ponos, mu je grozil zapor," je dejala.

Ni zanikala, da na Hrvaškem obstajajo "levi in desni skrajneži", a je ocenila, da ne predstavljajo nevarnosti za hrvaško demokracijo. Menila je, da je Hrvaška ena od liberalnejših držav Evropske unije.

Kolindo so hitro postavili na laž: izrekanje za Hrvata ni bilo prepovedano ... 

Ker je danes modno, da voditelji držav izrekajo raznorazne neumnosti, so njihove besede še pod večjim drobnogledom. Tako se je kmalu po objavi Kolindinega intervjuja na Hrvaškem začelo preverjanje njenih izjav. Tako ne drži, da je bilo Hrvatom prepovedno izraziti svoje poreklo, kar so Kolindo spomnili z objavo običajnega popisa prebivalstva v nekdnji Jugoslaviji. Med leti 1948 in 1981 se je število prebivalcev (nekdanje) Jugoslavije, ki so se izrekli za Hrvate, povečalo s 3,78 milijona na 4,42 milijona, sporoča Kolindi faktograf.hr. 

... 85 različnih vsrt jogurov očitno v trgovini ni našla

Da so se ljudje lahko izrekali za Hrvate, pa kažejo tudi fotografije tedanjih izpisov iz matičnih knjig, študentskih indeksov in podobno. Kar pa je očitno hrvaška predsednica pozabila med iskanjem jogurtov v komunizmu. Teh je bilo leta 1975, ko je imela Kolinda sedem let, na tedanjem jugoslovanskem trgu vsaj 85 različnih vrst, od tekočih, čvrstejših, sadnih, kislega mleka, ovčjega in kravjega, kefirja in tako naprej ... Podatek pa so faktografi izbrskali v časopisu Mlekarstvo iz leta 1975.