Tristan Harper, ameriški trgovec z nepremičninami, ki za podjetje Elliman prodaja nepremičnine nekdanje SFRJ v New Yorku, Bernu, Bonnu in Tokiu, je uspešno zaključil prvo nalogo – prodajo prestižne rezidence na aveniji Park v Manhattnu. Po podatkih MZZ gre za okoli 400 kvadratnih metrov veliko stanovanje s 17 sobami, petimi kopalnicami, tremi kamini in tremi terasami v 16. in 17. nadstropju stolpnice. Leži na priljubljeni zgornji vzhodni strani Manhattna na križišču 71. ulice in avenije Park. Rdeča opečnata 20-nadstropna stolpnica je bila zgrajena leta 1929, zasnoval pa jo je priznani arhitekt Lafayette A. Goldstone. Stanovanje na Manhattnu, ki je bilo rezidenca jugoslovanskih veleposlanikov pri Združenih narodih, je leta 1975 kupil nekdanji jugoslovanski ambasador Jakša Petrić za 100.000 dolarjev. Za pohištvo je prejšnjemu lastniku plačal še dodatni dolar.

FOTO2 prestizna vila
Najvrednejša in najprestižnejša je vila na Peti aveniji.

FOTO5 Bern
Nepremičnina v Bernu obsega 1758 kvadratnih metrov.

FOTO6 Bonn
Za veleposlaništvo v Bonnu Tristan Harper in naslednice SFRJ pričakujejo 7,7 milijona dolarjev.

FOTO4 ambasada Tokijo
Ambasada v Tokiju naj bi se prodala za 16 milijonov dolarjev.

Tito dviguje ceno

Stanovanje v elitni newyorški četrti je praktično propadalo zadnjih 25 let, potem ko ga je zapustil zadnji ambasador SFRJ. Zaradi tega so ga poimenovali Stanovanje Titovih duhov. Nekdanji ambasador Darko Šilović je povedal, da Tito sicer nikoli ni prespal v apartmaju, toda kljub temu je dejstvo, da je državnik, ki sta ga priznavala tako zahod kot vzhod, uporabljal prostore ob obisku Združenih držav Amerike, močno zvišalo prodajno ceno. Države nekdanje SFRJ so sicer rezidenco želele prodati za 18 milijonov dolarjev, a je tudi končni izkupiček vsaki od naslednic prinesel dober izkupiček – 12,1 milijona dolarjev. Neimenovani kupec bo moral skoraj povsem obnoviti stanovanje, med drugim odstraniti azbestni material, zamenjati pohištvo in prebarvati stene.

Hiša strahov

Ljudje, ki so obiskali rezidenco, pravijo, da je njena notranjost v žalostnem stanju. Z zidov odpada barva, s stropa dnevne sobe odpada omet, prostore sta načela zob časa in vlaga, na Titovih portretih in ostalih slikah se nabira debel sloj prahu, v kaminih umazanija. Slabo utesnjena okna prepuščajo zrak, zato ob vetrovnih dneh piskajoč veter ustvarja srhljivo ozračje, primerno za kakšno hollywoodsko grozljivko.

Druga newyorška rezidenca

Med petimi nepremičninami, ki jih prodajajo naslednice Jugoslavije, je vila na Peti aveniji. Harper pričakuje, da bo prodana za slabih 42 milijonov dolarjev. Hišo so jugoslovanski emigranti kupili od vnukinje tajkuna Corneliusa Vanderbilda in jo podarili SFRJ. Vilo je New York Times razglasil za eno najlepših hiš na Manhattnu. Nazadnje so jo uporabljali srbski diplomati. Hiša ima šest nadstropij, 32 sob, osem kopalnic in marmorno stopnišče. V nasprotju z rezidenco veleposlanika SFRJ je Tito večkrat prespal v tej vili. Še več, ko so četniški emigranti poskušali nanj leta 1963 izvesti atentat, se je Tito zatekel prav v njene prostore. Na stopnicah vile je atentatorje, ki so Titu sledili in jih ameriška policija ni zaustavila, z nabito pištolo pričakal jugoslovanski konzul Mlađa Mladenović in zaklical: »Dogovorite se, kdo bo napadel prvi!« Atentatorji so se umaknili in Tito se je po obisku varno vrnil domov, Mladenoviću pa podaril svojo zlato uro.

Rastoče vrednosti nepremičnin

Dobra novica za države naslednice je podatek, da cene nepremičnin v Tokiu, Bernu in Bonnu močno naraščajo. V teh treh mestih je namreč imela nekdanja država svoja predstavništva. Rezidenca v Tokiu je velika kar 1726 kvadratnih metrov in je ocenjena na 16 milijonov dolarjev, 1758 kvadratnih metrov veliko veleposlaništvo v švicarskem Bernu pa je ocenjeno na 7,7 milijona dolarjev. Največje po površini je veleposlaništvo v Bonnu (2392 kvadratnih metrov), a je njegova vrednost ocenjena na »le« 5,4 milijona.

Naslednice SFRJ so se leta 2016 v Skopju dogovorile za prodajo nepremičnin in razdelitev prihodka. Gre za nepremičnine, ki so zaradi svoje vrednosti in velikosti prevelike za to, da bi jih uporabljala katera od naslednic. 

Delitev premoženja

237 milijonov dolarjev, ki so ležali na raznih računih v ameriških bankah, je bilo razdeljenih leta 2003. Istega leta so si naslednice razdelile 1,3-milijardno pogačo dolga Ruske federacije. Dve leti zatem so si države razdelile zlato iz baselske banke (Bank of international settlements) in Narodne banke Jugoslavije ter 221 ameriških dolarjev, ki so nabirali prah na drugih mednarodnih računih.

Kako države naslednice delijo jugoslovanski dolg?

Generalna skupščina ZN je 24. decembra 2008 sprejela posebno resolucijo o dejanskem stanju neporavnanih obveznosti nekdanje SFRJ do ZN. Z resolucijo je bil večji del dolga nekdanje SFRJ do ZN, ki je znašal več kot 16 milijonov dolarjev, odpisan, tako da dolg znaša še 1,254 milijona dolarjev. Resolucija določa, da morajo države naslednice dolg čim prej poravnati in da se pri delitvi te obveznosti med države naslednice upoštevajo določila 5. člena Priloge C Sporazuma o vprašanjih nasledstva. V njej je določen sorazmerni del obveznosti za posamezno državo naslednico, za Slovenijo znaša ta delež 16 odstotkov, za Bosno in Hercegovino 15,5 odstotka, za Hrvaško 23 odstotkov, za Makedonijo 7,5 odstotka in za ZRJ oziroma Srbijo 38 odstotkov. Poleg tega se upošteva tudi datum, ko je posamezna država naslednica razglasila in uveljavila svojo samostojnost. Sekretariat ZN je 6. aprila stalnemu predstavništvu Slovenije pri ZN v New Yorku poslal napovedani pisni predlog razdelitve obveznosti, pri čemer je pri Sloveniji izkazano dobroimetje v višini 446.788 dolarjev, ki je nastalo zaradi preplačil Slovenije v času po razglasitvi njene samostojnosti in neodvisnosti. Znesek dobropisa iz rednega proračuna znaša 242.861 dolarjev, iz prispevkov za mirovne operacije pa 203.927 dolarjev. Slovenija mora svoje stališče glede poslanega predloga sporočiti najpozneje do 6. junija, so še sporočili iz vlade.