Južna balkanska pot

Stanje je resno, Hrvaška kupuje policijska terenska vozila

G.G./STA
15. 5. 2018, 12.35
Posodobljeno: 15. 5. 2018, 19.25
Deli članek:

Večkrat smo že poročali o povečanem številu migracij po t.i. balkanski poti, kar beleži tudi slovenska policija. Hrvaška se je zdaj odločila za dodaten ukrep.

Profimedia
hrvaška
Vlada BiH je zaradi naraščajočega števila beguncev zaprosila za mednarodno tehnično in finančno pomoč pri preskrbi prebežnikov. Istočasno je Svet Evrope pozval BiH, naj migrantom pomaga po najboljših močeh.

Hrvaškim policijskim upravam na obmejnih območjih z Bosno in Hercegovino so naložili dodatno krepitev nadzora meddržavne meje, ki je dolga približno 1000 kilometrov. Ta ukrep na hrvaško-bosanskohercegovski meji od Hrvaške zahtevajo Slovenija, Avstrije in Nemčija, je poročal Jutarnji list na svoji spletni strani.

Kot dokaz, da namerava Hrvaška okrepiti nadzor meje, časnik navaja nedavni razpis hrvaškega notranjega ministrstva za nakup 60 policijskih terenskih vozil v vrednosti 1,2 milijona evrov.

Iščejo nove poti v EU

Neimenovani hrvaški policijski vir je za časnik ocenil, da grožnja migrantskega vala ni niti približno enaka, kot je bila pred dvema letoma, a je "stanje resno". Dodaja, da na Hrvaškem niso zabeležili bolj množičnih poskusov prihoda ilegalnih migrantov iz BiH. Meni, da migranti še iščejo območja, kjer bi najlažje vstopili na Hrvaško izven mejnih prehodov.

Hrvaški mediji v zadnjem času poročajo, da obstaja nova "južna balkanska migrantska pot", ki vodi iz Grčije preko Albanije, Črne gore in BiH na Hrvaško, medtem ko je pot čez Makedonijo in Srbijo "praktično zaprta".

Največji migrantski pritisk na Hrvaško v zadnjem času prihaja s severozahoda BiH, z območju Cazina in Velike Kladuše, od koder migranti poskušajo čez Karlovško županijo priti do Slovenije. Na tem delu Hrvaške je razdalja med BiH in Slovenijo približno 70 kilometrov. Jutarnji list poroča, da hrvaška policija ne želi posredovati informacij o nezakonitih migrantih. Časnik se sklicuje na izjave slovenske policije, da je trenutno na območju Grčije in Albanijo med 50.000 in 60.000 ljudi, za katere je edini cilj vstop v Evropsko unijo.

Dodaja, da bi se Hrvaška lahko kmalu soočala z dodatnimi težavami, potem ko je Avstrija sprejela nov zakon o tujcih in bo v skladu z dublinsko uredbo na Hrvaško vrnila vse migrante, ki so v EU vstopili preko nje, niso pa bili registrirani.

Erjavec: Smo v stiku s sosednjimi državami

Slovenski zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec se je ob robu ocene bližnjevzhodne krize danes v Ljubljani odzval tudi na dogajanje v BiH ter napovedan strožji hrvaški nadzor meje z BiH. Poudaril je, da je za vprašanje pristojno notranje ministrstvo, da pa je "Slovenija v stiku s sosednjimi državami, da zaščitimo meje". Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je danes že na srečanju v Avstriji, je dodal. Ministrica se na Dunaju udeležuje srednjeevropske varnostne konference o vlogi območja za evropsko varnost.

Erjavec pa je opozoril na ilegalne migrante iz Severne Afrike, ki ne bežijo s kriznih žarišč. "Vse to kaže na organiziran kriminal. Evropska unija bo zato morala nameniti več pozornosti boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi," je dejal.