Skrb za človeštvo

Kaj je Stephenu Hawkingu kratilo spanec? Vsem nam je na srce položil sledeče

J.P.
14. 3. 2018, 09.51
Posodobljeno: 14. 3. 2018, 10.00
Deli članek:

Nekoč je dejal, da je vera v višjo silo, ki pomaga »dobim fantom« oziroma jih nagradi v naslednjem življenju, zgolj pobožna želja.

Profimedia
V svetu je zaslovel s svojimi prispevki na področju kvantne gravitacije, posebno glede črnih lukenj, ter poljudnoznanstvenimi objavami, v katerih je objavljal svoje teorije po vesolju.

Upal je, da bo nekoč lahko odpotoval v vesolje, kamor bo, kot je bil prepričan, nekoč moralo človeštvo, če bo hotelo preživeti.

Globalno segrevanje

Danes preminuli Stephen Hawking ni zanikal grožnje, ki jo predstavlja globalno segrevanje. »Naravnih virov zaskrbljujoče hitro zmanjkuje. Našemu planetu smo podarili katastrofalno darilo globalnega segrevanja,« je opozoril julija lani. »Višje temperature, zmanjševanje ledenih polarnih kap, krčenje gozdov in uničevanje živalskih vrst. Res znamo biti nevedni.« Dejal je tudi, da bo Zemlja nekega dne kot vrela Venera, če ne bomo omejili izpustov toplogrednih plinov. »Ko naslednjič spoznate nekoga, ki zanika podnebne spremembe, ga pošljite na Venero. Pot bom plačal jaz,« se je pošalil. Bil je prepričan, da je ameriški predsednik Donald Trump pogubil Zemljo, ko je odstopil od pariškega podnebnega sporazuma.

Profimedia
Stephen Hawking se je rodil 8. januarja 1942 v Oxfordu, kjer je na tamkajšnji univerzi tudi končal študij fizike.

Asteroidi

Če ne podnebne spremembe, bo za tukajšnji živelj usoden trk asteroida, je menil Hawking. »To ni znanstvena fantastika. To jamčijo zakoni fizike in verjetnosti,« je dejal. »Če ostanemo, tvegamo uničenje. Širitev v vesolje bo povsem spremenilo človeško prihodnost. Morda bo tudi pokazalo, ali sploh imamo prihodnost.« Skratka, po njegovem mnenju je edino upanje za človeštvo selitev drugam – vseh jajc ne bi smeli imeti v eni košari, je nekoč dejal. »Upam le, da nam do takrat ta ne pade iz rok.«

Umetna inteligenca

Opozarjal je tudi, da bo umetna inteligenca kmalu prekosila ljudi. Šel je celo tako daleč, da je zatrdil, da nas bo povsem nadomestila. »Če lahko ljudje ustvarjajo računalniške viruse, potem bo nekdo zasnoval umetno inteligenco, ki se bo izboljševala in kopirala,« je dejal v enem od nedavnih intervjujev.

Izzivov nam torej ne primanjkuje, zato moramo, kot je poudaril leta 2016, sodelovati. Istega leta je posvaril, da se nam izteka čas, da imamo morda manj kot tisoč let na »ranljivi Zemlji«. In spet ponovil: ne bomo preživeli, če ne bomo pobegnili s tega planeta.