Mobilna verzija
17:21 26. april 2018

Hrvaška ne vidi razloga za slovensko tožbo

J.P./STA Zagreb
3 Posodobljeno: 18:43 / 12.1.2018

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da ne vidijo nobenega razloga za slovensko tožbo na Sodišču EU. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je pred tem napovedal, da bo Slovenija tožbo proti Hrvaški zaradi zavračanja arbitražne sodbe posredovala Evropski komisiji do konca februarja, nato pa morda tudi Sodišču EU v Luxembourgu.

arbitraža_hrvaška_meja

Foto: Bobo

S sedeža hrvaške diplomacije so danes odgovorili, da ne vidijo nobenega razloga niti povoda, da bi Slovenija vložila tožbo proti Hrvaški na Sodišču EU. Če bo Slovenija to naredila, pa bo Hrvaška ustrezno odgovorila.

Kot so zatrdili, Hrvaška ne krši evropske zakonodaje s svojo odločitvijo, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe, posledično pa niti njene implementacije. Dodali so, da so jasni razlogi, zakaj je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka.

Omenili so tudi zakone, ki jih je slovenska vlada poslala v DZ zaradi arbitražne odločbe, ki je potrdila levi breg Dragonje kot hrvaško ozemlje, vključno s štirimi naselji.

"Mlini, Škudelin, Bužin in Škrile so bili in ostali del Republike Hrvaške in pod nadzorom hrvaških državnih organov tako pred kot po osamosvojitvi Hrvaške. Njihovi krajani so bili in so prebivalci Hrvaške. Zato ta slovenska poteza nima nobenih učinkov na prebivalce teh naselij," so odgovorili.

"Slovenija je v 90. letih prejšnjega stoletja sprejela zakon, ki je protipravno zajel tudi del hrvaškega državnega ozemlja, a ni na noben način vplival na meddržavno mejo," so zapisali. "Hrvaška je takoj po sprejetju tega zakona protestirala in Slovenija je kmalu umaknila sporna določila, ki od takrat niso bila veljavna," so dodali.

Ne potrebujejo slovenskega zakona

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je med današnjim obiskom v Solinu poudaril da so bila štiri naselja na levem bregu Dragonje del Hrvaške. "Ali mislite, da potrebujemo nekakšen slovenski zakon, da nam pove, da so te vasi na hrvaškem ozemlju? Jaz tega ne potrebujem, vem kje so hrvaške meje," je dejal.

Tudi predsednik hrvaške vlade je poudaril, da ne vidi temeljev za slovensko tožbo proti Hrvaški, ker "Hrvaška ne krši niti enega elementa pravnega redu EU". "Če bo Slovenija šla po tej poti, bomo vedeli odgovoriti," je dejal novinarjem.

Plenković je ponovil, da sta državi veliko bližje rešitvi spora, kot je vtis v javnosti ter da so hrvaški model za reševanje vprašanja meje predstavili slovenski strani.

"Dogovor o meji je lahko samo plod zelo jasno povedane politične volje dveh držav in njihovega soglasja o tem. Tu se zgodba začne in konča," je povedal hrvaški premier. Kot je dodal, da tudi če ne bilo težav zaradi kompromitirane arbitražnega postopka s strani Slovenije, bi za izvajanje arbitražne sodbe zahtevalo soglasje obeh držav.

Bo prevzela postopek?

Erjavec je danes napovedal, da naj bi vse gradivo za tožbo proti Hrvaški posredovali Evropski komisiji do konca februarja. Komisija ima nato čas do treh mesecev, da se odloči, ali bo prevzela postopek ali pa ga bo prepustila Sloveniji, da ga nadaljuje pred Sodiščem EU, je pojasnil minister.

Izrazil je tudi prepričanje, da bo Hrvaška spremenila svoje odklonilno stališče glede spoštovanja arbitražne razsodbe.

Neposrednega dialoga ni

Med Ljubljano in Zagrebom ni več neposrednega dialoga o načinih za reševanja spora o meji po neuspešnih decembrskih pogovorih premierjev Mira Cerarja in Plenkovića v Zagrebu. Slovenija kot edino rešitev vidi implementacijo lanske arbitražne odločbe, ki jo je tudi začela izvajati, medtem ko Hrvaška arbitražo zavrača in predlaga nova dvostranska pogajanja.

Priložnost za obujanje dialoga bi lahko bila v soboto, ko bo slovenski predsednik Borut Pahor ob začetku drugega mandata na svečanem kosilu na Brdu pri Kranju med drugimi gostil tudi hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović.

Vaš prispevek