Mladoletniki brez spremstva

Objavili so rezultate medicinskega ugotavljanja dejanske starosti migrantov

R.T.
6. 12. 2017, 10.20
Posodobljeno: 6. 12. 2017, 14.54
Deli članek:

Rezultati preiskave dejanske starosti prosilcev za azil, ki so na Švedsko prispeli kot mladoletniki brez spremstva, kažejo, da so mnogi starejši od 18 let.

Reuters
Testirali so samo migrante, pri katerih je obstajal upravičen dvom o njihovi starosti.

Švedski nacionalni center za forenzično medicino (Rättsmedicinalverket) je v okviru medicinskega ugotavljanja starosti migrantov, ki so prošnjo za azil vložili kot »mladoletniki« in za katere so oblasti sumile, da bi lahko bili starejši, ugotovil, da je bilo tri četrtine testiranih starejših od 18 let, poroča The Local.

Medicinsko ugotavljanje starosti se izvaja z rentgenskim slikanjem modrostnih zob in slikanjem z kolenskih sklepov z magnetno resonanco.

Od skoraj 8000 ljudi, ki so jim medicinsko določili starost, je bilo starejših od 18 let približno 6600 oseb. Treba je poudariti, da so proučili samo tiste primere, pri katerih je obstajal dvom v njihovo starost.

Švedska agencija za migracije je na podlagi teh ocen do zdaj odločila v 5700 primerih, pri čemer je v 79 odstotkih prosilca uradno obravnavala kot starejšega od 18 let. Ocenili so torej, da je njegova starost višja od tiste, ki jo je prvotno navedel v prošnji za azil.

Glede natančnosti teh testov vendarle obstajajo številne polemike. Pri nacionalnem centru za forenzično medicino so namreč že v preteklosti poudarjali, da natančne starosti posameznika ni mogoče določiti z nobeno metodo ali oceno. Nekoliko sporni so zato tudi ti rezultati, še posebej ob dejstvu, da so testirali samo osebe, pri katerih so upravičeno dvomili v njihovo starost.

Na pot brez osebnih dokumentov

Številni migranti svoje osebne dokumente izgubijo med begom z območij konfliktov ali naravnih katastrof, nekateri jih zaradi morebitne lastne dobrobiti med potjo odvržejo, spet drugi so rojeni v državah, v katerih ustrezne birokratske strukture za beleženje rojstev sploh niso vzpostavljene, zato pogosto prihaja do primerov, ko posameznik niti ne pozna svoje natančne starosti.

V letih 2015 in 2016 je na Švedskem za azil zaprosilo 80.000 mladoletnih migrantov, od katerih jih je 37.000 v državo prispelo brez spremstva staršev ali skrbnikov. Ker imajo mladoletniki več možnosti, da jim oblasti prošnjo odobrijo in jih tako ne vrnejo v izvorno državo, se mnogi med njimi razumljivo odločijo, da bodo v prošnji navedli nižjo starost.