Izobrazba slovenskih politikov je postala vroča tema v času ljudskih vstaj v letih 2012 in 2013, ko so na dan priplavale številne zgodbe o ponarejenih srednješolskih spričevalih ter diplomah in magisterijih. Pod točo kritik in tudi posmeha so se v zadnjih letih našli Ivan Simčič, Alenka Koren Gomboc, Borut Ambrožič, Branko Marinič in tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek, pri kateri pa je preiskava pokazala, da ni kriva plagiatorstva magistrskega dela. Tudi med vodilnimi politiki drugih evropskih držav je nekaj vprašljivih nazivov. Bolgarski predsednik vlade Boyko Borisov naj bi denimo doktoriral iz gasilstva na policijski akademiji v Sofiji v času komunizma. Njegova doktorska disertacija naj bi vsebovala tuje vire, čeprav Borisov govori samo bolgarsko.
Pravniki gospodarijo Evropi
V prihodnosti lahko pričakujemo še več spuščenih hlač, saj sistemi nadzora plagiatorstva delujejo vse bolj učinkovito, sicer pa na čelu evropskih držav prevladujejo voditelji s pravno izobrazbo. Pravnika na oblasti imajo v Španiji, Švici, Belgiji, Rusiji, Poljski, Sloveniji, Madžarski, Češki, Bosni in Hercegovini, Črni gori ter na Danskem in Portugalskem. Zanimiv podatek je, da se je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović vpisala na pravni doktorat, ko je začela opravljati predsedniško funkcijo. Očitno ima dovolj časa. Premierja Srbije Ana Brnabić in Latvije Maris Kučinskis sta po izobrazbi magistra marketinga in menedžmenta. Francoski premier Edourad Philippe je diplomirani filozof, nizozemski Mark Rutte pa magister zgodovine. Rutte še vedno enkrat tedensko poučuje državljansko vzgojo v osnovni šoli. Visokoizobražena je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki ima doktorat iz kvantne kemije. Nepričakovano ima samo italijanski premier Paolo Gentiloni izobrazbo iz političnih znanosti.
Uspešna Švedska
Ste mislili, da ima Švedska, država, ki jo imajo mnogi za zgled, visokoizobraženo vodstvo? Narobe. Stefan Löfven, otrok iz sirotišnice, ki je odraščal pri gozdarju in tovarniškem delavcu ter bolničarki, nikoli ni pridobil univerzitetne izobrazbe. Delal je kot varilec in postal član sindikata varilcev ter pozneje predsednik švedskega kovinskega sindikata. Leta 2014 je kot predsednik socialnih demokratov zmagal na volitvah in postal švedski premier.
