Ostaja za rešetkami

Mladiću peša zdravje, a v Rusijo ne sme

S.R./STA
12. 5. 2017, 19.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo zahtevo odvetnikov bivšega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, da bi ga začasno izpustili na prostost zaradi zdravljenja v Rusiji.

Reuters
Mladić je zaradi teže zločinov znan tudi kot balkanski klavec.

Sodišče je zahtevo zavrnilo, ker kljub zagotovilom ruske vlade ni prepričano, da se bo vrnil v Haag. Prav tako je mnenja, da je v priporu v Scheveningnu deležen ustrezne zdravstvene oskrbe, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

V zahtevi sta Mladićeva odvetnika marca letos pozvala sodišče k izdaji nujnega dovoljenja za začasno izpustitev na prostost zaradi izrednega poslabšanja zdravstvenega stanja Mladića. Zapisala sta, da je začasna izpustitev "edini razumen in human način, s katerim bi lahko zagotovili, da bo živ dočakal prvostopenjsko razsodbo."

Ne izpolnjuje pogojev za zdravljenje na prostosti

Priložila sta medicinsko dokumentacijo in strokovna mnenja ter zagotovila ruskega veleposlaništva na Nizozemskem, da bo Rusija spoštovala vse pogoje sodišča v primeru začasne izpustitve na prostost in da mu bodo zagotavljali zaščito.

Haaško tožilstvo je nasprotovalo zahtevi obrambe, saj meni, da Mladić ne izpolnjuje pogojev za zdravljenje na prostosti, ker je bil vrsto let na begu, ko se mu je zdravje poslabšalo, sedaj pa ima v priporu ustrezno zdravstveno oskrbo.

Reuters
Sodišče, ki naj bi mu novembra izreklo sodbo, je presodilo, da Mladić ne izpolnjuje pogojev za začasno izpustitev na prostost.

Genocid, zločini proti človečnosti in vojni zločini

Mladića so po 16 letih na begu prijeli 26. maja 2011 v Srbiji na domu njegovega sorodnika. Sojenje se je začelo maja 2012, končalo pa decembra lani. Tožilstvo zanj zahteva dosmrtni zapor za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti med vojno v BiH. Obramba je zahtevala oprostilno sodbo.

Mladić zanika vse obtožbe, ki ga v enajstih točkah bremenijo za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH, med katero je med letoma 1992 in 1995 umrlo več kot 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove.