Osiromašen uran

Srbska Akademija znanosti in umetnosti v tožbo proti Natu

B.K.
12. 5. 2017, 11.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Srbska Akademija znanosti in umetnosti je oblikovala pravno ekipo, ki bo pripravila tožbo proti Natu zaradi uporabe osiromašenega urana med bombardiranjem Jugoslavije leta 1999.

Wikimedia commons
Novi Sad med Natovim bombardiranjem tamkajšnje rafinerije.

Ekipa mednarodnih pravnih strokovnjakov bo zastopala srbske državljane, ki trpijo za rakom, kot posledico Natovega bombardiranja Srbije z osiromašenim uranom, konec devetdesetih let prejšnjega stoletja.

»Oblikovali smo ekipo setavljeno iz strokovnjakov iz Srbije ter od drugod. Približno 50 ljudi iz Niša, z relevantnimi zdravstvenimi problemi, pa je že izkazalo interes za sodelovanje,« je za balkansko medijsko mrežo BIRN dejal predsednik akademije Srdžan Nogo.

Pravna ekipa je sestavljena iz 26 pravnikov ter profesorjev iz Srbije, Nemčije, Francije, Italije, Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Turčije.

Wikimedia commons
Območja bombardirana s prepovedanim osiromašenim uranom na Kosovu in v južni Srbiji.

Uporaba orožja z osiromašenim uranom naj bi po podatkih evropskih nevladnih organizacij terjala več deset smrtnih žrtev tudi med italijanskimi vojaki na Kosovu, po podatkih srbskega Ministrstva za zdravje pa v državi vsak dan za rakom zboli en otrok.

Zveza Nato je zračne napade na Srbijo začela izvajati 24. marca 1999, brez odobritve varnostnega sveta Združenih narodov. Povod za bombardiranje je bila odločitev takratnega predsednika Srbije Slobodana Miloševića, da zavrne podpis mirovnega dogovora, s katerim se bi končala nasilna kampanja srbske vojske proti osamosvojitvi Kosova.

78 dni kasneje se je Milošević vdal pritiskom zahoda. Do takrat je Natova kampanja zahtevala približno 500 smrtnih žrtev.