Danes sprejeti zakon se od predloga, ki ni dobil zadostne podpore v parlamentu, razlikuje po členu, s katerim bodo delovna mesta v pristaniških, energetskih in telekomunikacijskih podjetjih "varna" tudi po privatizaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sprejemanje zakona pa je na Cipru znova sprožilo proteste ljudi, ki nasprotujejo privatizaciji, saj se bojijo, da bodo zaradi tega izgubili delovna mesta. Svoje nasprotovanje načrtovani privatizaciji so s stavko izrazili tudi sindikati zaposlenih v energetskem in telekomunikacijskem sektorju.

Močno zadolženi Ciper računa, da bo s privatizacijo zbral potrebnih 1,4 milijarde evrov. To je pogoj trojke - Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada - za sprostitev naslednje tranše pomoči v višini 236 milijonov evrov.

Skupno bo sicer mednarodna finančna pomoč Cipru, za katero je po zlomu domačega bančnega sistema zaprosil marca lani, težka deset milijard evrov. V skladu z načrtom naj bi najprej prodali državno telekomunikacijsko podjetje Cyta. Sledil naj bi elektrooperater EAC, potem pa še državna pristanišča.