Največja vzhodna soseda Ukrajina je novembra z zavrnitvijo podpisa sporazuma o krepitvi vezi z unijo sprožila plaz očitkov na račun evropske diplomacije in zadala močan udarec partnerstvu članic unije s šestimi vzhodnimi sosedami.
Tik pred vrhom pa je Ukrajina po dolgotrajnem spogledovanju tako z Rusijo kot z EU s sprejetjem ruske ponudbe poceni energije in posojila jasno pokazala, da se je obrnila k Moskvi, čeprav je EU ves čas poudarjala, da so njena vrata še vedno odprta. EU mora sedaj dobro premisliti o svoji politiki do vzhodnih sosed, posebej do Ukrajine, preden se bo januarja na vrhu pogovorila še z eno ključnih strateških partneric Rusijo, ki je zmagala v zadnji bitki za vpliv v bivših sovjetskih republikah.
Voditelji naj bi v sklepih izpostavili, da so pripravljeni podpisati sporazum z Ukrajino, ko bo Kijev nared za ta korak. Poleg tega naj bi izrazili solidarnost z Ukrajinci, ki so v minulih tednih množično protestirali proti zavrnitvi podpisa z unijo. Prav tako bo vrh danes potrdil letne širitvene sklepe, ki so jih v torek sprejeli ministri. Najpomembnejši novici sta, da bo Srbija 21. januarja začela pristopna pogajanja z unijo, Albanija pa bo morala še počakati na status kandidatke, predvidoma do junija.
Svet
Vrh EU o Ukrajini in širitvi
Voditelji članic EU bodo drugi dan zasedanja v Bruslju razpravljali o odnosih z Ukrajino, ki se namesto k uniji obrača k Rusiji. Poleg tega bodo potrdili letne širitvene sklepe. Vrha se udeležuje tudi slovenska premierka Alenka Bratušek.
Profimedia
