Svet

Bolivijski predsednik grozi ZDA

STA / J.P.
5. 7. 2013, 09.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Moralesu je sicer v Boliviji podporo izrazilo več voditeljev latinskoameriških držav.

Reuters
Evo Morales

Bolivijski predsednik Evo Morales je zaradi ravnanja štirih evropskih držav, ki mu v torek niso odobrile preleta čez njihovo ozemlje, ker naj bi se na krovu njegovega letala nahajal Edward Snowden, zagrozil z zaprtjem ameriškega veleposlaništva v Boliviji.

Levičarski voditelji latinskoameriških držav so se v četrtek srečali v bolivijskem mestu Cochabamba, da bi izrazili svojo podporo Moralesu. Moralesova pot iz Moskve v La Paz se je namreč občutno podaljšala, potem ko so njegovemu letalu Španija, Italija, Francija in Portugalska zaprle zračni prostor zaradi suma, da je na krovu nekdanji analitik ameriške agencije za nacionalno varnost Edward Snowden, ki ga ZDA iščejo zaradi objave zaupnih podatkov.

Zato je bilo Moralesovo predsedniško letalo v torek zvečer prisiljeno pristati na dunajskem letališču, kjer je bilo kar 13 ur. Na letalu Snowdna, ki je že nekaj časa ujet na moskovskem letališču, ker nima dokumentov in ker mu nobena država še ni odobrila političnega azila, ni bilo, tako kot je ves čas trdil La Paz.

"Opravičila držav, ki nam niso omogočile preleta čez njihovo ozemlje, niso dovolj," je pred pogovori z drugimi latinskoameriškimi voditelji dejal Morales. "Nekatere vlade so se opravičile, češ da je šlo za napako, a to ni bila nobena napaka," njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.

V Bolivijo so v četrtek pripotovali predsedniki Venezuele, Ekvadorja, Urugvaja in Surinama Nicolas Maduro, Rafael Correa, Jose Mujica in Desi Bouterse. Kasneje se jim je pridružila tudi argentinska predsednica Cristina Kirchner.

Morales je ob robu srečanja poudaril, da bo po potrebi preučil zaprtje ameriškega veleposlaništva v Boliviji. "V Boliviji ne potrebujemo ameriškega veleposlaništva," je dejal in napovedal, da ob morebitnem zaprtju osebju ambasade ne bo šel "stisniti roke". "Imamo ponos, suverenost. Brez ZDA nam politično in demokratično gre bolje," je še menil.

Bolivijski predsednik je navedel še, da je od ene od štirih držav, ki so odrekle prelet njegovemu letalu, to zahtevala ameriška obveščevalna agencija Cia. "Minister ene od teh evropskih vlad nam je po telefonu osebno povedal, da se bodo opravičili, saj so bili presenečeni, in da je naročilo kontroli zračnega prometa dala Cia," je pojasnil Morales.

Kirchnerjeva je evropske vlade pozvala, naj se javno opravičijo za "kršitve prava", Maduro pa je menil, da je Evropa "napadla mednarodno imuniteto, ki ščiti voditelje držav".

Correa je medtem napovedal, da bodo latinskoameriški voditelji sprejeli odločitve, ki bodo pokazale da "ne bomo sprejemali takšnega poniževanja". "Predstavljajte si, da bi se to zgodilo voditelju evropske države, da bi se to zgodilo predsedniku ZDA. Verjetno bi bil to povod za vojno," je dejal ekvadorski predsednik.

Correa je tudi pozval k vrhu Združenja južnoameriških držav (Unasur), kjer bi govorili o incidentu. "Če to ne upraviči srečanja voditeljev držav Južne Amerike, kaj ga?" se je vprašal.

Članice Unasurja so tudi številne latinskoameriške države, ki v četrtek niso bile zastopane v Boliviji, čeprav so načeloma obsodile ravnanje evropskih držav. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je tako na Twitterju izrazil podporo Moralesu, a posvaril pred "spreobračanjem tega v diplomatsko krizo med Latinsko Ameriko in EU".

Zaradi incidenta protestirajo tudi Bolivijci na ulicah. Ameriški konzulat v mestu Santa Cruz so v četrtek počečkali z rdečimi sovražnimi grafiti, medtem ko je v francosko veleposlaništvo v La Pazu nekaj sto protestnikov v sredo metalo kamenje. Zažigali so tudi francoske zastave.