Svet

Tudi Nemci bodo vohunili na internetu

STA / S.R.
16. 6. 2013, 17.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Nemška obveščevalna služba načrtuje okrepitev programa nadzora nad internetom, za kar naj bi namenili 100 milijonov evrov, danes poroča nemški časnik Der Spiegel.

Reuters
Hekerjem je prvenstveno uspelo vdreti v elektronsko pošto in forume zaposlenih v južnokorejski jedrski elektrarni, manj pa v same strežnike.

Uradni časopis kitajske vojske pa je medtem ostro kritiziral "zastrašujoči" ameriški program nadzora telefonske in spletne komunikacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nemška obveščevalna služba BND v prihodnjih petih letih načrtuje 100 milijonov evrov vreden program širitve spremljanja spletne komunikacije. Zaposliti nameravajo do 100 novih uslužbencev, ki bi se ukvarjali s "tehničnim poizvedovanjem", ter okrepiti tehnično opremljenost, poroča Der Spiegel.

Poročilo je bilo objavljeno le nekaj dni pred obiskom ameriškega predsednika Baracka Obame v Berlinu. Nemška vlada je pred obiskom obljubila, da bo v pogovorih izpostavila tudi sporni ameriški program nadzora nad spletom in nad telefonsko komunikacijo.

Cilj BND naj bi bilo kar se da tesno spremljanje mednarodnega spletnega prometa. Trenutno ima služba pod nadzorom kakih pet odstotkov elektronskih sporočil, spletnih klicev in klepetov, medtem ko nemška zakonodaja omogoča do 20-odstotni nadzor nad komunikacijo med Nemčijo in tujino.

V nasprotju z ameriško agencijo za nacionalno varnost NSA pa nemški BND podatkov ne sme shranjevati, pač pa jih mora nemudoma filtrirati. Nemška vlada poročila ni ne potrdila ne zanikala, je pa nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich za Spiegel dejal, da nemška obveščevalna služba "seveda mora imeti internetno prisotnost".

Uradni časnik kitajske vojske pa je danes zelo kritično poročal o ameriškem programu nadzora nad internetom, ki ga je razkril nekdanji ameriški računalniški tehnik Edwin Snowden. Dnevnik Osvobodilne ljudske vojske je kritično nastopil proti stališču ZDA, da je vohunjenje za državljani iz drugih držav upravičeno, glede t. i. programa Prizma pa je ocenil, da je bil najverjetneje uporabljen za zbiranje kopice informacij, ki z bojem proti terorizmu nimajo nič skupnega.

"Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da program Prizma ni usmerjen proti ameriškim državljanom," piše časnik. "Torej je mogoče sklepati, da za namene ameriške varnosti nadzorovanje državljanov drugih držav ni težava. Ta preprosta, naduta logika, je zastrašujoči vidik programa," navaja članek.

Snowden, ki je medijem predal informacije o nadzoru, ki ga izvaja NSA nad telefonskimi podatki Američanov in spletno komunikacijo po svetu, je razkril tudi, da ZDA od leta 2009 vdirajo v kitajske računalniške sisteme. Vse od razkritja uradni Peking navedb ni želel komentirati.