Kot je sporočilo iransko notranje ministrstvo, je Rohani, potem ko so prešteli glasovnice s 76 odstotkov volišč, dobil 51 odstotkov podpore. Kaže torej, da bi lahko Rohani slavil že v prvem krogu volitev.

Za zmago v prvem krogu je sicer potrebnih 50 odstotkov glasov, v nasprotnem primeru pa se bosta kandidata z največ podpore pomerila v drugem krogu 21. junija. Glasovnice naj bi prešteli do večera.

Rohaniju na drugem mestu sledi predstavnik konservativnega tabora, teheranski župan Mohamed Baker Galibaf, ki pa močno zaostaja, saj je zbral le dobrih 15 odstotkov glasov. Za sedanjega vodjo jedrskih pogajalcev Saeda Džalilija, ki je na tretjem mestu, je glasovalo 11 odstotkov volivcev.

Se Iranu obetajo spremembe?

Podatkov o volilni udeležbi še ni, je pa bila precej velika, domnevno prek 70-odstotna, in so zaradi tega tudi podaljšali čas odprtja volišč.

Dobrih 50 milijonov iranskih volivcev je volilo naslednika Mahmuda Ahmadinedžada na predsedniškem položaju. Ahmadinedžad se po dveh štiriletnih mandatih poslavlja s položaja, saj zaradi ustavnih omejitev ne more kandidirati še enkrat.

Rohani velja za zmernega kandidata s podporo reformistov. Z zahodnimi vladami želi skleniti dogovor glede iranskega jedrskega programa, ker želi, kot pojasnjuje, državo potegniti iz mednarodne izolacije.

Kljub temu pa opazovalci poudarjajo, da tudi v primeru zmage Rohanija ne bo prišlo do popoldne spremembe iranske politike, saj so strateška vprašanja, kot so jedrski program in mednarodni odnosi, v pristojnosti vrhovnega vodje Alija Hameneja.