O tem bo v prihodnje vsaka članica odločala sama, a vse so se zavezale, da "za zdaj" orožja ne bodo izvažale.

Obstoječe sankcije, ki jih bo unija na novo potrdila za eno leto, vključujejo črna seznama oseb in podjetij blizu režimu Bašarja al Asada, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja, ter niz drugih omejitev v finančnem, prometnem, energetskem in trgovinskem sektorju.

Izjema je evropski embargo na izvoz orožja v Sirijo, ki tako konec meseca preneha veljati. V skladu s politično izjavo, ki so jo danes sprejeli ministri, se bo v prihodnje o izvozu orožja v Sirijo odločalo na nacionalni ravni, a v skladu s smernicami EU.

Vojaško opremo bo mogoče dobavljati le sirski opoziciji, ki jo unija priznava, in sicer za zaščito civilistov. Članice, ki bodo želele izvažati orožje, bodo morale poskrbeti za ustrezne varovalke pred zlorabo ter priskrbeti potrebne informacije o končnem uporabniku in končnem cilju dobave.

A čeprav se je unija dogovorila, da bo lahko v prihodnje vsaka članica sama odločila o izvozu orožja v pomoč sirski opoziciji, so se članice obenem s politično izjavo zavezale, da te možnosti "za zdaj" ne bodo izkoristile, torej da do nadaljnjega orožja ne bodo dobavljale. Ta dogovor o izvozu orožja bodo znova preučile najpozneje do 1. avgusta.

Namen je, da se počaka na izid načrtovane druge ženevske konference, na kateri naj bi mednarodna skupnost na pobudo ZDA in Rusije znova poskušala najti politično rešitev za Sirijo. Ta konferenca naj bi bila julija. Če ne bo uspešna, je tako pričakovati zeleno luč unije tistim članicam, ki bodo želele sirski opoziciji pomagati z orožjem.

To je kompromis po celodnevnih pogajanjih, ki so bila težavna in so nekatere članice precej razvnela. Najbolj vročekrvna je bila Avstrija, ki je bila odločno proti odpravi embarga. Avstrijski minister Michael Spindelegger je na primer med premorom v razpravi obtožil Veliko Britanijo, da je preprečila kompromis.

Embargo je unijo razdelil na tri tabore.

Velika Britanija in Francija sta ga želeli odpraviti, da bi lahko bolje oborožili sirsko opozicijo, češ da ta sicer nima nobenih možnosti v boju proti režimu predsednika Asada, ki mu pomagata Moskva in Teheran.

Nekaj članic, med njimi Avstrija, Češka, Švedska in Slovaška, je temu odločno nasprotovalo in želelo zgolj podaljšanje obstoječega svežnja sankcij.

Največji pa je bil tabor zadržanih in previdnih z Nemčijo na čelu, ki sicer niso želele posegati v sedanji nabor sankcij, a so se zavedale nujnosti kompromisa, zato so se bile pripravljene pogovarjati o nekaterih spremembah veljavnega svežnja. V tem taboru je bila tudi Slovenija.

Britanski zunanji minister William Hague je ob odhodu z zasedanja povedal, da je Velika Britanija zadovoljna, saj je izid takšen, kot ga je želela. "EU se je dogovorila, da odpravi embargo na izvoz orožja sirski opoziciji in da ohrani ... vse druge obstoječe sankcije proti sirskemu režimu," je dejal.

Ob tem je vodja britanske diplomacije poudaril, da njegova država "nima takojšnjega namena" pošiljati orožja v Sirijo, ji pa dosežen dogovor omogoča prožnost, da se lahko v prihodnje ustrezno odzove, če se bodo razmere še slabšale.