Ameriški predsednik Barack Obama se je padlih vojakov spomnil že v sobotnem rednem radijskem nagovoru Američanom, ko je dejal, da so padli vojaki in vojakinje domovini dali največ, kar so lahko, to je svoja življenja.

"Zaradi njih smo svobodni in živimo v blaginji. V času, ko le odstotek Američanov nosi breme obrambe, njihove žrtve niso vedno očitne. Namen praznika je, da se s hvaležnostjo spomnimo neštetih mož in žena, ki so dali svoja življenja," je dejal Obama.

Predsednik ZDA bo danes na nacionalnem pokopališču Arlington pred grobnico neznanemu junaku položil venec, nato pa se bo odpravil na praznovanje v Chicago, kjer bo imel tako kot večina Američanov družinski piknik.

Na plaže se Američani letos niso podali prav množično, saj nagaja mrzlo vreme, kar pa jih ne ovira pri nakupih, kjer izkoriščajo znižanje cen.

Američani spominski dan na zadnji ponedeljek v mesecu maju uradno praznujejo šele od leta 1967, ko je spomin na vse padle vojake postal nacionalni praznik in dela prost dan.

Praznik izvira iz leta 1868, ko je po državljanski vojni padel ukaz za okrasitev vseh grobov vojakov zmagovitega severa. Na jugu so praznik, ki so mu rekli "dan okraševanja", ignorirali vse do konca prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v spominski dan v čast vseh padlih v vseh vojnah.