Svet

Na sojenju Karadžiću pričal nekdanji odposlanec ZN

STA/R.S.
24. 4. 2013, 18.13
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Nekdanji posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za bivšo Jugoslavijo Jasuši Akaši, je danes pričal na sojenju nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću.

Reuters

Dejal je, da so delo mirovne misije Unprofor v BiH oteževale delitve med stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN. Akaši, ki je bil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Balkan od januarja 1994 do novembra 1995, je povedal, da je bila osnovna težava, s katero se je soočal Unprofor, neenotnost v Varnostnem svetu ZN, v katerem so prevladovala vsaj tri različna mnenja o delu misije ZN, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
"Naše delo je bilo zelo težko in protislovno, a so nas vendarle vodile smernice generalnega sekretarja in trudili smo se, da smo na terenu izpolnili svoje dolžnosti," je dejal Akaši, ki je nastopil kot priča obrambe.
Navedel je, da je tedanji generalni sekretar ZN Perez de Cuellar resno dvomil v to, da bi svetovna organizacija poslala mirovno misijo na območje, dokler tam divjajo spopadi. "Varnostni svet je deloval na podlagi kompromisa in resolucij. Predsedniške izjave, ki jih je sprejemal, so bile dvoumne, zaradi česar je bilo oteženo delo modrih čelad na terenu," je poudaril japonski diplomat.
"Evropske države so pritiskale, da vključijo tudi ZN," je dejal Akaši in dodal, da so "Evropejci hoteli zmanjšati priliv beguncev in vlade so morale nekaj narediti".
Akaši ni želel neposredno odgovoriti na vprašanje Karadžića, katerim domačim in tujim silam ni odgovarjalo, da se konča vojna v BiH. Dejal je, da na to vprašanje ne more odgovoriti in da je mnogo dejavnikov vplivalo na to, da vojna traja.
V zvezi z napadom na sarajevski trg Markale februarja 1994, v katerem je bilo ubitih 66 ljudi, 140 pa ranjenih, je Akaši spomnil, da je oblikoval strokovno komisijo, ki ni mogla ugotoviti, katera stran je izstrelila granato. "Komisija je ugotovila, da bi izstrelek lahko prišel z obeh strani - bosanskih Srbov ali bosanske vlade," je pojasnil Akaši.
67-letni Karadžić, ki se brani sam, je obtožen vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, tudi za skoraj štiriletno obleganje Sarajeva, v katerem je umrlo več kot 10.000 ljudi. Obtožen je tudi genocida nad okoli 8000 Bošnjaki v Srebrenici leta 1995.