Svet

Hrvaška pripravljena na vstop v EU

STA / S.R.
18. 4. 2013, 14.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Evropski poslanci so danes v Strasbourgu v zadnji resoluciji pred načrtovanim vstopom ocenili, da je Hrvaška na pravi poti, da 1. julija postane 28. članica EU.

Reuters

Poudarili so moč in zrelost hrvaške demokracije, socialno tržno gospodarstvo in njeno sposobnost, da izpolni svoje obveze, izhajajoče iz članstva, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Hkrati so pozvali zadnji državi članici, ki še nista ratificirali hrvaške pristopne pogodbe, naj to čim prej storita. Hrvaška ne more postati članica EU, dokler vse države ne ratificirajo njene pristopne pogodbe. Doslej je postopek ratifikacije zaključilo 25 držav, to pa morata storiti še Danska in Nemčija. Evropski parlament je dal svoje soglasje za hrvaški pristop EU 1. decembra 2011.

"Hrvaška pot do članstva, ki je vključevala temeljito preobrazbo javnih politik, je končana. Z vstopom Hrvaške bo EU močnejša in varnejša," je dejal poročevalec, češki poslanec Libor Rouček (S&D) in dodal, da "je uspeh Hrvaške vzpodbuden tudi za druge kandidatke v regiji in države, ki želijo to postati".

Evropski poslanci so tudi menili, da bo le neprestano delo na političnih reformah hrvaškim državljanom omogočilo, da resnično uživajo v prednostih članstva. Poudarjajo, da je treba z reformami in konsenzom vztrajati tudi po vstopu in tako stremeti k modernizaciji države. Hkrati so pozvali k nadaljnjim strukturnim reformam za vzpodbujanje gospodarske rasti in oživitev trga dela.

Evropski poslanci so Hrvaško tudi spodbudili, naj prevzame aktivno vlogo pri procesu stabilizacije in evropske integracije na Zahodnem Balkanu ter z drugimi državami deli svoje edinstvene izkušnje pri pridružitvi.

Vztrajali so tudi, da dvostranski spori ne smejo ovirati pridružitvenega procesa držav kandidatk, in Hrvaško pozvali, naj s sosednjimi državami aktivno rešuje vse dvostranske spore. V luči tega so pozdravili trud Hrvaške in Srbije za izboljšanje medsebojnih odnosov, pa tudi podpis memoranduma s Slovenijo glede rešitve vprašanja Ljubljanske banke.

Po mnenju poslancev so se omejitve dostopa do trga dela izkazale kot škodljive za države, ki so jih uvedle, zato so države članice pozvali, naj uvedejo prehodna obdobja za hrvaške državljane le, ko je to nujno.

Hrvaška bo imela po vstopu v EU v Evropskem parlamentu 12 poslancev. Dva od njih sta v sredo za STA spregovorila o pričakovanjih in ocenila nedavne evropske volitve na Hrvaškem, ki jih je zaznamovala rekordno nizka udeležba, slavila pa je HDZ s svojimi partnerji.

Andrej Plenković (EPP/HDZ) je tako dejal, da je kot predstavnik HDZ zelo zadovoljen z rezultatom, izrazil pa je obžalovanje zaradi nizke volilne udeležbe. Razlog za to vidi v dejstvu, da vladajoča koalicija ni hotela, da bi lokalne in evropske volitve organizirali skupaj in tako tudi pripravili "resno, informativno predvolilno kampanjo".

"Volivci so poslali zelo močno sporočilo aktualnim oblastem, kaj mislijo, na kakšen način ta vodi Hrvaško v zadnjih 16 mesecih," je dejal. Glede prioritet novih hrvaških poslancev v Evropskem parlamentu pa je njegovem ključno vprašanje to, ki ga je sam kot opazovalec v Evropskem parlamentu že spremljal v minulem letu, in sicer prek dela v odboru za proračun. Gre za "vprašanje o večletnem finančnem okviru, o sredstvih, ki jih bo iz tega dobila Hrvaška".

Izrazil je upanje, da bo v naslednjih treh mesecih dosežen dogovor o večletnem proračunu, nato pa bo sledila razprava o razdelitvi sredstev. "In tu bi se morali vsi zelo dobro pripraviti, da bodo sredstva za Hrvaško ustrezno alocirana."

"Politično se bomo zavzemali tudi za svojo regijo Zahodnega Balkana. HDZ je v svojem programu posebej izpostavila vprašanje krepitve enakopravnosti hrvaškega naroda v BiH kot konstitutivnega naroda. Prizadevali si bodo tudi za evropsko perspektivo vseh drugih sosedov, a fokus naših dejavnosti bo, da nam angažma v Evropskem parlamentu pomaga pri krepitvi gospodarske konkurenčnosti Hrvaške, reševanju problema brezposelnosti," je še dejal.

Izpostavil je še "čim boljše uvrščanje Hrvaške v prometne, energetske in digitalne mreže v EU", poleg tega pa bodo "kot edina država v EU, ki ima privilegij, da ima tako obale Donave kot Jadrana, še naprej vzpodbujali okoljska vprašanja".

Biljana Borzan (SDP/S&D) pa je dejala, da bo svoje delo usmerila na teme, ki odgovarjajo njeni stroki in dosedanjim izkušnjam. "Sem zdravnica, tako da bom vsekakor spremljala in aktivno sodelovala pri vseh vprašanjih, povezanih z zdravstvom. Poleg tega je zame velika čast in odgovornost, da sem edina hrvaška predstavnica iz velike regije, Slavonije in Baranje, ki je kmetijska regija, tako da me zanima tudi vse v povezavi z regionalno in kmetijsko politiko," je dejala.

Glede sodelovanja z drugimi kolegi v Evropskem parlamentu pa je dejala, da jih je že veliko spoznala in napovedala odlično sodelovanje. "Še posebej dobro komunikacijo sem imela doslej s kolegi iz sosednje Slovenije, ne glede na politično opcijo, ki ji pripadajo."

Kar se tiče evropskih volitev na Hrvaškem je obžalovala, da je bila udeležba pod pričakovanji. "Razlogov za to je več, a verjetno je glavni dolgotrajnost procesa približevanja, entuziazem je z leti občutno upadel. Nizka udeležba je bila verjetno tudi zato, ker se državljani še vedno ne zavedajo, koliko bo Evropski parlament vplival na njihovo življenje. Na nas pa je, da jim v prihodnjem obdobju to približamo."

O evropskih poslancih iz Hrvaške sta za STA spregovorila tudi poslanca iz Slovenije, Jelko Kacin (Alde/LDS) in Tanja Fajon (S&D/SD).

Kacin je ocenil, da bodo hrvaški poslanci "Evropski parlament videli predvsem kot poligon za domače zgodbe, zato v tem prvem letu njihove navzočnosti" ne pričakuje, da bi igrali kako večjo vlogo, ko gre za velike evropske teme.

"Če bodo lahko pripomogli, da se dialog v regiji Zahodnega Balkana nekako vzpodbudi, in vzpodbujali politike, predvsem njihove domače, da storijo več v tej smeri, bo to že zelo veliko in bom s tem več kot zadovoljen," je dejal.

Fajonova pa je izpostavila, da so s hrvaškimi opazovalci že zdaj zelo dobro sodelovali in glede tega ne pričakuje kakšnih bistvenih sprememb. Skrbi pa jo razplet nedavnih evropskih volitev na Hrvaškem. Volilna udeležba je bila izredno nizka, le 20-odstotna, pokazalo se je tudi, da evropske teme očitno niso na vrhu agende na Hrvaškem. Poleg tega je "zaskrbljujoč vstop skrajne politike v Evropski parlament". Kot je dodala, se slednje dogaja povsod po Evropi in poslanka upa, da se ne bo tudi na evropskih volitvah po vsej EU prihodnje leto.