Svet

Bo naslednji papež temnopolt?

STA / S.R.
11. 2. 2013, 20.18
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Potem ko je papež Benedikt XVI. danes nepričakovano napovedal odstop, se vrstijo presenečeni odzivi na njegovo odločitev. Kot zatrjujejo v Vatikanu, ji je botrovalo z visoko starostjo povezano pešanje moči 85-letnega papeža.

Kardinal Franc Rode je sicer ocenil, da odločitev ni povsem nepričakovana. Pojavljajo se že ugibanja o nasledniku.

Papež Benedikt XVI. je danes presenetljivo sporočil, da bo 28. februarja ob 20. uri po lokalnem času odstopil. Kot je pojasnil kardinalom na konzistoriju v Vatikanu, "občuti težo" svojih dolžnosti, odločitev o odstopu pa je "po dolgem premisleku" sprejel "v dobro Cerkve".

Kot je še poudaril, je v današnjem svetu, ki ga zaznamujejo "hitre spremembe in zelo pomembna vprašanja za življenje in vero", za vodenje Cerkve in oznanjevanje evangelija potrebna "moč telesa in duha". Pri njem se je v zadnjih mesecih ta moč zmanjšala do take mere, da je moral "priznati nezmožnost opravljanja službe, ki mu je bila zaupana", je dejal.

Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je ob tem izključil možnost, da je papeža k odločitvi spodbudila bolezen. "Jasno je povedal, da je zaradi visoke starosti v zadnjih mesecih izgubil na moči," je poudaril Lombardi.

Medtem ko bo papež po odstopu nekaj časa najprej preživel v rezidenci Castel Gandolfo in se nato v samostanu v bližini Vatikana posvetil molitvi, študiju teologije in tudi pisanju, se bo v Vatikanu začelo t.i. obdobje sede vacante, ko je papeški sedež prazen.

Konklave, na katerem bodo kardinali elektorji - ti morajo biti mlajši od 80 let - izvolili novega papeža, bodo po navedbah Lombardija potekale od 15 do 20 dni po odstopu sedanjega. Za veliko noč bi po njegovih napovedih tako že morali imeti novega papeža. V konklavu papež ne bo imel nobene vloge, je pojasnil Lombardi.

Pojavljajo se že ugibanja o njegovem morebitnem nasledniku. Med drugim naj bi obstajala precejšnja možnost, da dobi Rimskokatoliška cerkev svojega prvega neevropskega poglavarja. Ta naj bi najverjetneje prihajal iz Latinske Amerike, kjer živi približno 42 odstotkov od skupno 1,2 milijarde katoličanov.

Med glavnimi favoriti za naslednika Benedikta XVI. iz Latinske Amerike naj bi bil Odilo Scherer, nadškof ogromne škofije brazilskega Sao Paola. Če bi se sreča nasmehnila kateremu od kandidatov iz Afrike, bi naj bil v ožjem izboru nadškof ganskega Cape Coasta Peter Turkson. Z njim bi Cerkev dobila prvega temnopoltega papeža doslej.

Vrstijo se tudi novi odzivi na papeževo odločitev. Kardinal Franc Rode je dejal, da je bila novica "popolno presenečenje", čeprav ni bila "povsem nepričakovana".

Kot je sporočil Rode, je papež novico objavil na današnjem konzistoriju, na katerem se je zbralo okoli 60 kardinalov, med njimi tudi državni tajnik Tarcisio Bertone in dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano - "razen teh dveh nihče ni pričakoval, da bo papež Benedikt XVI. napovedal svoj odstop".

O odločitvi sta bila namreč vnaprej obveščena le Sodano in Bertone. Sodano je po navedbah Rodeta za papeževo odločitev izvedel minuli petek, Benedikt XVI. pa je besedilo odpovedi v latinščini napisal v nedeljo.

Kot poudarja Rode, je odpoved papeža svoji službi v 2000-letni zgodovini Cerkve nekaj zelo redkega in ji nismo bili priče že stoletja. Najbolj znana je odpoved papeža Celestina V. leta 1294 v mestu L'Acquila, le nekaj mesecev po izvolitvi, drugi primer pa je odpoved Gregorja XII. leta 1415 ob koncu zahodnega razkola, navaja Rode.

Po Rodetovih besedah odločitev Benedikta XVI. sicer ni povsem nepričakovana. V knjigi Luč sveta je namreč povedal, da se mu zdi pravilno, da se papež v trenutku, ko se zave, da ne zmore več opravljati svoje službe, odpove svoji službi.

Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz je po papeževi odločitvi o odstopu hvalil njegovo papeževanje, a dejal, da ima Benedikt XVI. za odstop svoje razloge, ki jih moramo spoštovati. Mi se lahko le "zahvalimo Bogu za njegov čudovit pontifikat" in smo mu hvaležni, da je obogatil Cerkev s svojim znanjem in tudi ponižnostjo, je dejal.

Tajnik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Tadej Strehovec je medtem menil, da je papež na poseben način zaznamoval tudi življenje in organiziranost slovenske Katoliške cerkve. Spomnil je, da je ta v času njegovega papeževanja dobila tri nove škofije, mariborska škofija pa je bila povzdignjena v nadškofijo. Poleg tega je junija 2010 razglasil prvega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta.

Odgovorni urednik Ognjišča in teolog Božo Rustja pa je za STA izpostavil nenavadnost položaja po presenetljivi papeževi napovedi odstopa. Spomnil je tudi, da so se pri predhodniku Benedikta XVI. Janezu Pavlu II. pogosteje pojavljala ugibanja o njegovem odstopu, pri trenutnem papežu pa do vprašanj javnosti sploh še ni prišlo.

Odzivom iz sveta, ki se vrstijo že ves dan, sta se medtem pridružila tudi ameriški predsednik Barack Obama in predsednik EU Herman Van Rompuy. Obama se mu je skupaj s soprogo Michelle zahvalil za sodelovanje v zadnjih štirih letih, Van Rompuy pa je izrazil spoštovanje papeževe odločitve. Njegov pontifikat je označil za kratkega, a težkega.