Ženske so si za to pravico prizadevale že vrsto let. Pentagon je leta 1994 odločil, da ženske ne smejo služiti v bojnih enotah, ki so manjše od brigade. Brigade imajo okoli 3500 vojakov in so razdeljene v bataljone, čete in vode. Ženske so tako lahko na primer služile na brigadni ravni kot bolničarke ali pilotke helikopterjev, bojev na terenu pa se niso smele udeleževati. Pravilo se je v vojnah izkazalo za izjemno nepraktično, saj so se na frontah vloge hitro pomešale.
Danes sicer v bojnih enotah že služi okoli 14.500 žensk, večinoma v kopenski vojski. Odlok Panette pa bo odprl podobne položaje še za okoli 200.000 drugih vojakinj. Ženske so na tem področju zahtevale enakopraven položaj z moškimi tudi zato, ker bojišče prinaša hitrejše napredovanje.
Vodstvo ameriških oboroženih sil ženskam na bojnem polju ni bilo naklonjeno, ker so menda fizično manj vzdržljive od moških, pa tudi zato, ker naj bi njihovo sodelovanje v bojih razbijalo kohezijo enote. To je bil sicer enak argument, kot so ga dolga leta uporabljali proti odkritemu služenju homoseksualcev.
Odprava prepovedi za homoseksualce, do katere je prišlo prav tako pod vodstvom Panette, je potem pokazala, da je bil strah neutemeljen. Glavni razlog za prepoved sodelovanja žensk v bojih, pa je bil ta, da Američani menda ne bi prenesli pogleda na ženska trupla. Ta strah sicer sega preko vprašanja spola, saj je predsednik George Bush mlajši prepovedal objavo posnetkov krst padlih vojakov v Iraku ob njihovi vrnitvi domov.
Tako kot je zastarela prepoved za homoseksualce je sedaj zastarela tudi prepoved bojevanja za ženske. "Ta odločitev le odraža realnost 21. stoletja," je spremembo politike, ki jo je Panetti predlagal štab združenih poveljstev oboroženih sil, komentiral predsednik senatnega odbora za oborožene sile, demokrat Carl Levin iz Michigana.
Vodilni republikanec v istem odboru James Inhofe iz Oklahome sicer ni izrazil nasprotovanja spremembam, vendar je opozoril, da vseh bojnih položajev za ženske ne bodo mogli odpreti, ker obstajajo praktične ovire tako glede varnosti kot zasebnosti.
Panetta bo vsem rodovom vojske naročil naj do maja pripravijo načrte, kako bodo do januarja 2016 argumentirali, da ženske določenih položajev ne morejo zasesti oziroma kako jim bodo to omogočili, kjer bo to pač izvedljivo.
Največ težav naj bi bilo pri posebnih enotah, kot je Delta pri kopenski vojski in SEALs pri mornarici, ker članstvo v takšnih elitnih klubih od kandidatov zahteva velike fizične preizkušnje. V preteklosti je bilo veliko nasprotovanja tudi ženskam na podmornicah, vendar pa na njih že danes služijo častnice, čeprav še vedno maloštevilne.
Odločitev Panette je povsem v skladu z inavguracijskim govorom predsednika Baracka Obame v ponedeljek v Washingtonu. Obama se je med drugim zavzel za nadaljevanje prizadevanj za popolno enakopravnost žensk. Ukrep obrambnega ministra pa tudi pomeni, da so tožbe proti prepovedi služenja žensk v bojnih enotah sedaj nepotrebne.
V oboroženih silah ZDA danes služi okoli 1,4 milijona vojakov, od tega 14 odstotkov žensk. Skoraj 300.000 jih je bilo doslej že na bojiščih v Iraku in Afganistanu oziroma v okoliških in drugih državah, kjer se ZDA borijo proti terorizmu. Televizija CBS poroča, da jih je doslej pri tem umrlo že skoraj 300.
