Svet

Pravoslavni kristjani bodo drevi pričakali božič

STA
6. 1. 2013, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Pravoslavni verniki danes obeležujejo badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič. Zvečer bodo po običaju zažigali hrastova polena, imenovana badnjak. Paroh Srbske pravoslavne cerkve pri nas Tomo Ćirković je v voščilu poudaril, da je čisto srce vedno pripravljeno nahraniti lačnega, napojiti žejnega ter pomagati sirotam in onemoglim.

Božič, ki ga v večini pravoslavnih cerkva zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo pozneje kot drugi kristjani, je praznik Jezusovega rojstva.

Kot v voščilu poudarja koprski paroh Ćirković, sveto božično noč pričakujejo radostnih src in objeti s prazničnim razpoloženjem. Vernike poziva k temu, naj očistijo srca s Kristusovo ljubeznijo, ki svetu pred Njegovim prihodom še ni bila znana.

"Čisto srce, izpolnjeno z ljubeznijo, je vedno pripravljeno nahraniti lačnega, napojiti žejnega ter je pripravljeno pomagati in spremljati sirote in onemogle, ki so prepuščeni sami sebi," poudarja Ćirković.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve sicer božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.

Paroh v upanju na boljši jutri posebej pozdravlja tudi bolne, po nedolžnem obsojene, zapornike, vdove, sirote, onemogle, ostarele in zapuščene. Vsem vernim in vsem ljudem dobre volje, ki v sebi in okoli sebe gradijo mir, pa privošči, da bi bilo novo leto "izpolnjeno z milostjo, dobroto ter Gospodovim blagoslovom".

Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, bodo verniki v pričakovanju praznika v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.

Pri današnjem večernem bogoslužju bodo zažigali in posvetili hrastova polena, ki jih imenujejo badnjak, nato jih bodo razdelili vernikom, ki jih bodo kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov. Na božično jutro se bodo po pravoslavnih cerkvah odvila jutranja bogoslužja, ki jih ponekod pripravljajo že opolnoči, drugod pa v skladu s tradicijo v zgodnjih jutranjih urah.

Priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva, sicer potekajo šest tednov, ko za vernike velja tudi post. Ta družinski praznik je med verniki zelo ukoreninjen.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve sicer božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.

Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.