Obama je njeno odločitev z obžalovanjem sprejel. Susan Rice je postala moteč dejavnik v odnosih med Obamo in republikanskimi senatorji na čelu z Johnom McCainom iz Arizone, ki je napovedal, da bo njeno imenovanje blokiral zaradi afere Bengazi.
Republikanci terorističnega napada na ameriški konzulat, v katerem je 11. septembra letos umrl tudi veleposlanik v Libiji Christopher Stevens, niso uspeli izkoristiti proti Obami, zato je tarča postala Riceova.
McCain, Lindsay Graham iz Južne Karoline in nekaj drugih je šlo v obtožbah na račun administracije zaradi napada tako daleč, da so celotno zadevo označili za hujšo afero, kot je bila afera Watergate.
Demokrati sicer menijo, da si republikanci na položaju državnega sekretarja želijo demokratskega senatorja iz Massachusettsa Johna Kerryja.
V Massachusettsu bi morale biti v tem primeru nadomestne volitve in Kerryjev sedež bi najverjetneje osvojil republikanec Scott Brown, ki se bo moral zaradi poraza 6. novembra posloviti od senata.
Število demokratskih sedežev v 100-članskem senatu bi se tako zmanjšalo s 53 na 52, republikanci pa bi imeli v novem senatu januarja 46 sedežev. Dva sedeža pripadata neodvisnima senatorjema, ki sta se povezala z demokrati.
Obamova administracija sprva napada na konzulat ni označevala za terorističnega, domnevno, ker bi to pred volitvami vrglo slabo luč na predsednika, ki je trdil, da je teroristična mreža Al Kaida poražena. Najbolj se je izpostavila Riceova, ki je teden dni po napadih razlagala, da je šlo za spontane proteste nezadovoljnih muslimanov zaradi filma, ki je žalil preroka Mohameda.
Republikanci so prepričani, da je s tem izvrševala politično nalogo Bele hiše za "nakup" položaja državne sekretarke.
Obveščevalne agencije so sicer priznale, da so se uvodoma strinjale, da napada ne bodo razglasile za terorističnega, vendar republikancev to ni prepričalo, kot jih ni prepričala niti Riceova, ki se je osebno podala v senat.
Demokrati in republikanci so trenutno sredi pogajanj o proračunu in davkih in Obama si verjetno ne želi, da bi vprašanje imenovanja Riceove predstavljalo dodatno oviro. Obama in predsednik predstavniškega doma John Boehner sta se v četrtek ponovno sestala v Beli hiši, a brez rezultata.
Odločitev Riceove, da se ne bo potegovala za položaj, je Obami prihranila kritike z levice, ki bi sledile, če bi se ji sam odpovedal.
Poleg Clintonove in finančnega ministra Timothyja Geithnerja je odhod s položaja v prihodnjem letu napovedal tudi obrambni minister Leon Panetta.
Obama je 4. decembra na pogovor v Belo hišo povabil nekdanjega republikanskega senatorja Chucka Hagela iz Nebraske, ki se je odločil, da se na volitvah v letu 2008 ne bo potegoval za nov šestletni mandat, saj mu je grozil izziv gibanja čajanke.
Tedaj je dejal, da ponovna izvolitev ni vredna žrtvovanja načel in da se ne bo pomaknil v skrajno desno, zato se je kandidaturi odpovedal.
Hagel je odlikovani veteran vietnamske vojne in poznavalec mednarodne politike. Zaradi izkušenj je načelen nasprotnik vojn in je kritiziral tudi vojno proti Iraku, ki jo je leta 2003 sprožil George Bush mlajši.
Če se bo odločil za kandidaturo, bo Hagel postal drugi republikanec na položaju obrambnega ministra v Obamovi administraciji, po Robertu Gatesu.
Demokrati so sicer v četrtek dobili zaveznika tudi na lokalni ravni. Nekdanji republikanski guverner Floride Charlie Crist se je uradno registriral kot demokrat.
Christ je leta 2010 izstopil iz republikanske stranke in prestopil med neodvisne, ker naj bi se stranka premaknila preveč v desno. Leta 2010 je kandidiral za zvezni senat, vendar je izgubil proti republikancu Marcu Rubiu. Zdaj napoveduje novo kandidaturo, tokrat s podporo demokratske stranke.
