Svet

Svet bo desetič obeležil dan proti smrtni kazni

STA / S.R.
10. 10. 2012, 09.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V več državah bodo danes z različnimi dogodki obeležili deseti svetovni dan proti smrtni kazni.

Svetovna koalicija proti smrtni kazni, ki jo je več kot 130 organizacij ustanovilo leta 2002 v Rimu, letos izpostavlja, da je bil v minulem desetletju v boju za odpravo smrtne kazni dosežen občuten napredek, kljub temu pa ostaja še veliko dela.

Kot ob 10. oktobru, svetovnem dnevu proti smrtni kazni, izpostavljajo v omenjeni koaliciji s sedežem v Franciji, se je v minulem desetletju občutno povečalo število držav, ki so uradno odpravile smrtno kazen ali je ne izvršujejo več. Po podatkih koalicije je smrtno kazen uradno ali v praksi odpravilo skupaj 141 držav.

Koalicija na svoji spletni strani navaja tudi podatke organizacije Amnesty International, ki kažejo, da je lani 21 držav izvršilo smrtne kazni, medtem ko je bilo še pred desetletjem takih držav 31.

Celo ZDA, ki so eden največjih prestopnikov, ko gre za izvrševanje smrtne kazni, so v zadnjem času pokazale napredek, saj je več tamkajšnjih zveznih držav odpravilo ali omejilo smrtno kazen.

Sicer pa so po podatkih koalicije v minulem desetletju smrtno kazen med drugim odpravili Albanija, Argentina, Armenija, Butan, Burundi, Cookovi otoki, Gabon, Grčija, Kirgizistan, Latvija, Mehika, Filipini, Ruanda, Samoa, Senegal, Togo, Turčija in Uzbekistan.

Poleg tega je več držav v praksi prenehalo izvajati smrtno kazen, čeprav je niso uradno odpravile. Več držav pa je vsaj omejilo izrekanje smrtne kazni. Med drugim je tudi Kitajska nedavno odpravila smrtno kazen za nekatera dejanja gospodarskega kriminala.

A v boju za svetovno odpravo smrtne kazni po prepričanju koalicije ostaja še veliko dela. To nehumano kaznovanje namreč še vedno izvaja kakih 60 držav, poleg tega pa so nekatere države izvrševanje smrtne kazni še razširile ali to nameravajo storiti. V 32 državah oz. ozemljih je še vedno v veljavi smrtna kazen za prekrške in zločine, povezane z mamili. Nekatere države, med njimi Liberija in Uganda, nameravajo uvesti smrtno kazen za homoseksualnost.

Prav tako več držav razmišlja ali že dopolnjujejo zakonodajo tako, da bi smrtno kazen uvedle za teroristična dejanja ali za tiste, ki naj bi teroriste podpirali. Tako je Sirija, kjer že od marca lani divja nasilje, decembra 2011 uvedla smrtno kazen za tiste, ki oborožujejo "teroriste".

Države, kot so Afganistan, Tajvan, Ekvatorialna Gvineja, Združeni arabski emirati in Japonska, pa so po daljšem premoru smrtno kazen začele znova izvrševati. Države, kot sta Kitajska in Iran, medtem smrtno kazen še vedno izvajajo v tajnosti, še izpostavljajo v koaliciji.

Tako na mednarodni ravni ostaja še veliko dela. Kot med drugim navajajo v koaliciji, bo Generalna skupščina ZN decembra glasovala o četrti resoluciji o moratoriju na uporabo smrtne kazni, pri tem pa si je treba prizadevati za čim širšo podporo.

Na svetovni dan proti smrtni kazni oz. v teh dneh v vrsti držav pripravljajo konference in druge dogodke. Že v torek zvečer pa so na francoskem zunanjem ministrstvu uradno sprožili mednarodno kampanjo za odpravo smrtne kazni.

Dogodka, ki ga je gostil vodja francoske diplomacije Laurent Fabius, se je udeležilo več sto gostov, med njimi odvetniki na smrt obsojenih Irancev, Kitajcev, Japoncev in Američanov, nagovoril pa jih je ugledni odvetnik in politik Robert Badinter, ki je botroval odpravi smrtne kazni v Franciji leta 1981.