Ime dobitnika najbolj prestižne med Nobelovimi nagradami, nagrade za mir, bodo objavili v petek v Oslu. Zaradi gospodarske krize bo vrednost nagrade letos za 20 odstotkov nižja kot zadnja leta.

Imena dobitnikov uglednih nagrad so običajno strogo varovana, vendar se vedno v javnosti še pred uradno razglasitvijo pojavijo govorice in ugibanja o možnih dobitnikih nagrad za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo, književnost in mir.

Največ špekulacij je kot običajno tudi letos glede dobitnika Nobelove nagrade za mir. Norveški odbor za Nobelovo nagrado, ki odloča o dobitniku prestižne Nobelove nagrade za mir, je za letos prejel 231 predlogov, a po poročanju francoske tiskovne agencije AFP med predlaganimi kandidati ni jasnega favorita.

In čeprav odbor nikoli ne objavi imen kandidatov, je v javnost pricurljalo, da so med nominiranci nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, nekdanji nemški kancler Helmut Kohl in ameriški vojak Bradley Manning, obtožen izdaje zaupnih informacij Wkilieaksu.

Med možnimi nagrajenci so tudi ameriški borec proti nasilju Gene Sharp, ruska nevladna organizacija Memorial in njena ustanoviteljica Svetlana Ganuškina ter neodvisni ruski radio Eho Moskve z odgovornim urednikom Aleksejem Venediktovom. AFP med favoriti omenja tudi afganistansko borko za človekove pravice Simo Samar.

V torek bo Švedska akademija objavila ime letošnjega dobitnika nagrade za fiziko, v sredo za kemijo. Predvidoma v četrtek bo znan dobitnik nagrade za književnost, 15. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.

Za favorita za nagrado za književnost veljata kitajski književnik Mo Yan in japonski pisatelj Haruki Murakami. Lani je to nagrado prejel norveški pesnik Tomas Tranströmer.

Letos je neobičajno veliko ugibanj tudi glede prejemnika Nobelove nagrade za fiziko. Številni menijo, da bi lahko bil letošnji Nobelovec na tem področju povezan z zgodovinsko pomembnim odkritjem delca, ki ustreza opisu skrivnostnega Higgsovega bozona.

V odboru za podelitev nagrade za fiziko tega ne želijo komentirati. "Gre za veliko odkritje, to je vse, kar bom rekel," je za AFP povedal eden od članov odbora Lars Brink.

Gospodarska kriza je letos prizadela tudi Nobelove nagrade. Vsaka nagrada, ki so jo lahko razdelijo do trije nagrajenci, je bila od leta 2001 vredna deset milijonov švedskih kron (1,2 milijona evrov), letos pa se je sklad za dodelitev nagrad odločil ta znesek znižati na osem milijonov kron (940.000 evrov).

Kot so pojasnili v skladu, so se za zmanjšanje denarnih nagrad odločili, da bi zagotovili "potencial za doseganje ustreznega, inflaciji prilagojenega dohodka na premoženje Nobelovega sklada v naslednjih nekaj letih". Izvršni direktor sklada Lars Heikensten je poudaril, da so dolžni poskrbeti, da se lahko na dolgi rok ohranja vrednost nagrad. In da bi to dosegli, so morali pravočasno sprejeti določene ukrepe.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel, in sicer vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.