Svet

Amerika počastila Armstronga

STA
28. 8. 2012, 09.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Ameriški predsednik Barack Obama je v ponedeljek ukazal, da bodo zastave ZDA v petek na javnih mestih plapolale na pol droga v spomin na astronavta Neila Armstronga.

Armstrong je v starosti 82 let umrl v soboto v domačem Cincinnatiju. V petek bo v Cincinnatiju tudi zasebni pogreb v ožjem krogu družine in prijateljev.

Guverner zvezne države Ohio John Kasich je že v ponedeljek ukazal spustiti vse zastave po državi na pol droga, kar velja do petka. Prvi človek, ki je stopil na luno, je zelo cenil zasebnost in za zdaj še ni jasno, ali bo pripravljena tudi kakšna osrednja nacionalna žalna slovesnost.

Na petkovem pogrebu bo med govorniki zvezni senator iz Ohia Rob Portman, ki je bil Armstrongov osebni prijatelj. Portman je trenutno na nacionalni konvenciji republikanske stranke v Tampi na Floridi, kjer prav tako pripravljajo spominsko slovesnost za Armstrongom.

V Armstrongovem rojstnem kraju Wapakoneta v Ohiu bo spominska slovesnost potekala v sredo v muzeju, ki nosi pokojnikovo ime (Armstrong Air & Space Museum). Spominska slovesnost nosi naslov "pomežikni luni". Pokojnikova družina je namreč sporočila, da naj ljudje naslednjič, ko pogledajo proti luni pomežiknejo proti nebu in se s tem spomnijo Armstronga.

Muzej naravne zgodovine in znanosti v Cincinnatiju, kjer hranijo kamen z lune in kopije Armstrongove vesoljske obleke ter orodij z lune, je obiskovalcem zastonj odprl vrata do 3. septembra. Muzej je samo v nedeljo obiskalo 2000 ljudi.

Neil Armstrong se je rodil 5. avgusta leta 1930 na farmi v državi Ohio. Leta 1962 so ga izbrali med astronavte in štiri leta kasneje je poveljeval odpravi Gemini, ki je opravila prvi uspešen priklop dveh vesoljskih plovil v orbiti. Vrhunec astronavtske kariere je doživel leta 1969, ko se je skupaj z Buzzom Aldrinom in Michaelom Collinsom z misijo Apollo 11 odpravil na pot proti luni.

Armstrong in Aldrin sta se z lunarnim modulom Orel 20. julija 1969 spustila na zemljin naravni satelit in tam skoraj tri ure zbirala vzorce kamenja, fotografirala in se sprehajala. Dogodek je po televiziji in radiju spremljalo 600 milijonov ljudi po svetu. Za Armstronga je bil Apollo 11 zadnja vesoljska misija, po kateri so sledile parade v New Yorku, Chicagu in Los Angelesu ter turneja po 22 državah sveta.