Vlada se je v torek odločila, da ne bo podaljšala ukrepa znižanja DDV na energente, saj je bil sprejet z namenom znižanja visokih cen energentov v času zadnje ogrevalne sezone, ko so bile razmere na trgu energentov še posebej zaostrene, so sporočili z ministrstva za finance. Ukrep, ki je veljal vse od 1. septembra lani, se je tako včeraj iztekel. Ukrep se nanaša na davek na dodano vrednost (DDV) na dobavo elektrike, zemeljskega plina in lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje. Za vse uporabnike je bil v tem obdobju znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka. »Namen zakona je bil skupaj z drugimi ukrepi razbremeniti potrošnike visokih cen ogrevanja v času kurilne sezone. Nižja stopnja DDV je bila obračunana samo za energente, ki so namenjeni ogrevanju. Zdaj ob koncu kurilne sezone se je poraba energentov, ki so namenjeni ogrevanju, že zmanjšala,« so zapisali na finančnem ministrstvu.
Cene bodo še vedno regulirane
Po oceni finančnega ministrstva je povprečni gospodinjski odjemalec na letni ravni z njimi prihranil od 110 do 334 evrov za dobavo električne energije in od 90 do 675 evrov za dobavo zemeljskega plina. Ker podaljšanja ukrepa znižanja DDV na energente torej ne bo, bodo računi za te energente od junijskega naprej višji, čeprav je vlada do konca leta podaljšala regulacijo maloprodajnih cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce ter cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. Cena do konca leta ostaja regulirana tudi za javne zavode.
Višji računi
DDV se namreč na računu obračuna na koncu, potem ko so seštete cene same dobavljene energije, omrežnine, trošarine, prispevkov in ostalih dajatev ter morebitnih drugih stroškov. To pomeni, da bodo računi za elektriko in plin od junijskega naprej višji za približno 11 odstotkov.
Cene energije enake
Kot rečeno, bo vlada do konca leta še naprej regulirala cene elektrike in plina, katerih zgornja meja je za gospodinjstva zdaj postavljena pri 0,118 evra/kWh v času višje tarife (VT), v času nižje tarife (NT) na 0,082 evra/kWh, za tiste, ki imajo enotno tarifo (ET), pa na 0,098 evra/kWh. Najvišja dovoljena cena zemeljskega plina, ki bo veljala še do 31. avgusta 2023 za gospodinjstva in skupne gospodinjske odjemalce, znaša 0,07300 evra/kWh (brez DDV), za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe pa 0,07900 evra/kWh (brez DDV).
Težko leto
Slovenija je bila glede na cene elektrike lani na 17. mestu v EU. Končna cene elektrike za gospodinjski odjem je bila 33,4 odstotka pod povprečjem EU. Ob tem je treba upoštevati, da je ob visokih cenah na globalnih trgih imelo tudi naše elektrogospodarstvo obilico težav. Kar 30 odstotkov električne energije smo morali uvoziti, saj je bila lastna proizvodnja znatno ovirana, predvsem zaradi remonta Nuklearne elektrarne Krško (Nek), nezadostnega delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki mu je botrovalo pomanjkanje premoga, večmesečna suša pa je bila kriva za zgodovinsko nizke vodostaje rek, kar je otežilo delovanje hidroelektrarn.
Cene elektrike nižje, a še vedno višje kot pred krizo
Ob začetku letošnjega poletja smo lahko bolj optimistični. Trg električne energije se je stabiliziral in cene so že znatno padle, čeprav so še vedno krepko nad tistimi, ki smo jih bili vajeni. Podatki Mednarodne agencije za energijo kažejo, da je bila cena v Sloveniji konec julija lani celo prek 619 evrov/MWh, se nato avgusta spustila na 143 evrov za MWh, nato pozimi spet zrasla na 379 evrov na MWh v decembru, danes pa se nahaja pri približno 90 evrih za MWh. Pred vojno v Ukrajini so se cene elektrike na »veleprodajnih« trgih gibale med 30 in 60 evri na MWh.
Cene zemeljskega plina strmoglavile
Že bolj obetavni so podatki o cenah zemeljskega plina. Potem ko je Rusija praktično ustavila dobavo v EU in je zaradi sabotaže Severnega toka postalo jasno, da ruskega plina za EU več ni, so se cene dvignile na 339 evrov za MWh, kar je povzročilo paniko po vsej Evropi ter vlade prisililo v omejitve cen in varčevalne ukrepe. V teh dneh pa so cene zemeljskega plina dobesedno strmoglavile in so padle celo na 23 evrov za MWh. Nazadnje je bil plin tako poceni jeseni 2021.
Velike zaloge
Evropa je, kot kaže, dobro nadomestila oskrbovalne poti, predvsem po zaslugi Norveške in Velike Britanije, ki sta močno povečali količine načrpanega zemeljskega plina. Skladišča v Evropi so tako po koncu zime še vedno precej polna, saj so zaloge velike in znašajo kar 66,1 odstotka vseh kapacitet, kar se ni zgodilo že vrsto let. Ob tem je tudi povpraševanje industrije po plinu močno upadlo. V enakem obdobju lani so bil skladišča polna le do četrtine zmogljivosti.
