Darko Horvat

Privatizacijski tajkun je iz preiskave poizkušal izločiti dokaze

Primož Cirman / Tomaž Modic
29. 5. 2023, 19.40
Posodobljeno: 29. 5. 2023, 19.47
Deli članek:

Razkrivamo: privatizacijski tajkun Darko Horvat je iz preiskave poizkušal izločiti dokaze, ki sta jih tožilstvo in policija pridobila na Nizozemskem, a mu to ni uspelo.

Primož Lavre
Darko Horvat

Sredi meseca je v slovenski javnosti odmevala novica, da Darko Horvat, eden največjih domačih privatizacijskih tajkunov, pomaga enemu najbogatejših Slovencev Sandiju Češku pri reševanju njegovega poslovnega imperija. Postal je namreč lastnik blagovnih znamk Češkove skupine Studio Moderna, ki se ukvarja s televizijsko in spletno prodajo izdelkov za dom.

Šlo je za presenečenje, ker ima Horvat v Sloveniji že nekaj časa težave z organi odkrivanja in pregona. Specializirano državno tožilstvo je tako že lani zahtevalo uvedbo sodne preiskave proti Horvatu zaradi njegovih poslov s Factor banko, ki je pozneje končala v nadzorovani likvidaciji. Očita mu kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja, za katero je zagrožena kazen do osmih let zapora. O tej zahtevi sodišče v dobrem letu dni še ni odločilo.

Toda tožilstvo je v vmesnem času proti Horvatu že doseglo pomembno zmago.

Preiskovalni sodnik je namreč zavrnil zahtevo obrambe za izločitev dokazov, ki bi lahko imeli ključno vlogo pri ugotavljanju Horvatove krivde. Po naših informacijah gre za podatke o bančnih transakcijah, ki jih je tožilstvo pridobilo iz tujine - tudi z Nizozemske, kamor je Horvat že pred stečajem preselil lastništvo propadle skupine Aktiva, za katero je ostalo 170 milijonov evrov dolgov do bank.

Dvojna vloga Darka Horvata v propadli banki

Odločitev preiskovalnega sodnika je že potrdilo tudi višje sodišče, s čimer je ta postala pravnomočna. S Horvatom ni mogoče priti v stik. Eden od njegovih zagovornikov v tej zadevi, odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, pa zadeve ni želel komentirati. "Zagovor smo podali, zdaj pa mora sodišče še odločiti o zahtevi za uvedbo sodne preiskave," nam je dejal v petek.

STA
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.

To povečuje možnosti, da bi lahko Horvat že kmalu sedel na zatožno klop. Kot so že poročali na necenzurirano.si, je v središču zahteve za sodno preiskavo za več kot 20 milijonov evrov posojil, ki jih je Factor banka med letoma 2007 in 2011 odobrila in podaljšala družbi Aktiva Naložbe in z njo povezanim podjetjem. Pri tem se je Horvat pojavljal v dvojni vlogi:

  1. Na eni strani je bil Horvat ključni mož Aktive, ki jo je lastniško obvladoval prek verige podjetij na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Luksemburgu.
     
  2. Na drugi strani je bila Aktiva, pozneje preimenovana v CG Invest, z desetimi odstotki delnic druga največja lastnica Factor banke. V njenem nadzornem svetu je Horvat sedel več kot desetletje. Preiskovalci pa skušajo dokazati, da je sam odločal tudi o visokih posojilih, ki so jih dobivala podjetja, povezana z njim, in ki nikoli niso bila poplačana.

Leta 2012 je Horvat, ki je takrat že živel v Londonu, izstopil iz nadzornega sveta Factor banke, vire financiranje pa našel v Novi KBM. To je bilo le dobro leto dni pred nadzorovano likvidacijo Factor banke, ki je državo zaradi pokrivanja kapitalskega primanjkljaja stala 270 milijonov evrov, in in njeno poznejšo pripojitvijo k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki.

Kam je izginilo 170 milijonov evrov?

Takrat je bil slovenski del skupine Aktive v finančnem smislu že na kolenih. Kar 170 milijonov evrov, ki jih je Aktiva dobila s posojili slovenskih bank in kupninami od finančnih naložb, je namreč v obliki nepovratnih posojil odšlo na račune podjetij v Nizozemskem in v Luksemburgu, od tam pa na različne naslove po svetu. Največ denarja iz Slovenije so porabila za nakupe lastniških deležev rudnikov oziroma pravic za pridobivanje različnih rudnin. V Sloveniji so medtem ostala prazna podjetja.

Že prej se je Horvat uradno umaknil iz vodenja in lastništva Aktive. Posle je prepustil izbranim sodelavcem. Na njihova vrata so nekaj let pozneje potrkali kriminalisti. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je tako spomladi 2017, štiri leta po likvidaciji Factor banke, izvedel več hišnih preiskav pri nekdanjih menedžerjih iz propadlega sistema Aktiva.

Med osumljenimi je bil takrat tudi Andrej Ručigaj, nekdanji izvršni direktor Aktive Naložb in Horvatova desna roka. Toda na tožilstvu so postopek proti njemu ustavili. V zahtevi za sodno preiskavo so se znašli Horvat in trije nekdanji vodilni v Factor Banki: nekdanji predsednik uprave Boris Pesjak, njegov naslednik Ciril Dragonja in nekdanji član uprave Dušan Valenčič.

Prikriti preiskovalni ukrepi

Že prej, junija in oktobra 2016, je okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi zahteve tožilstva odredilo pridobitev dokaznega gradiva na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov. Šlo je za bančne transakcije. Med drugim je šlo za odredbo banke s sedežem na Nizozemskem. Obramba je bila prepričana, da tožilstvo teh dokazov ne bi smelo več imeti oziroma uporabiti proti Horvatu in drugim obdolženim.

Pri tem so se očitno sklicevali na ustavno sodišče, ki je večkrat odločilo, da se morajo pridobljeni dokazi po dveh letih uničiti, če tožilec ne začne kazenskega pregona. Tako je izločitev "prisluhov" iz spisa pomagala rešiti obtožb župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića v tako imenovani zadevi farmacevtka. Zaradi istega razloga pa je bila razveljavljena že pravnomočna obsodba nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja glede zaposlitve podžupanje Astrid Bah

Toda pri Horvatu je bila zgodba drugačna. Kot so ugotovili na višjem sodišču v Ljubljani, si je obramba napačno razlagala zakon. Odredbe za pridobitev bančnih transakcij so bile res izdane že leta 2016, vendar dvoletni prekluzivni rok velja za prikrite preiskovalne ukrepe kot celoto in ne za vsako od zahtev. Tako je preiskovalna sodnica prvi del bančnih podatkov z Nizozemske pridobila šele novembra 2019, torej po več kot treh letih, drugi del pa novembra 2020. Bistvo: tožilstvo je oktobra 2021 zahtevo za sodno preiskavo po mnenju višjih sodnikov vložilo pravočasno.