Odškodnina

Zaradi Počka bo Postojnčanom država dala 400.000 evrov

Veronika Rupnik Ženko
27. 5. 2023, 07.34
Posodobljeno: 27. 5. 2023, 08.37
Deli članek:

Ministrstvo za obrambo bo Občini Postojna kot nekakšno nadomestilo za uporabo vojaške infrastrukture na njenem območju za leti 2022 in 2023 plačalo do 400.000 evrov.

Danijel Cek
Ministrstvo za obrambo bo v zameno za obremenitve, ki jih povzroča vadišče Poček, sofinanciralo popravilo osmih odsekov lokalnih cest.

Občina jih bo namenila za obnovo predvidoma osmih odsekov občinskih cest, ki so v precej slabem stanju. Kljub vroči razpravi so s "kupčijo" nazadnje soglašali vsi svetniki razen enega, statusa vadišča Poček pa se niso dotaknili niti z besedo.

Postojnska občina bo z ministrstvom za obrambo sklenila še en posamični dogovor o medsebojnem sodelovanju pri uporabi lokalne javne infrastrukture na območju občine, in sicer za leti 2022 in 2023. Gre za že tretji takšen dogovor po letu 2018, ko je občina z razveljavitvijo državnega prostorskega načrta (DPN) za vadišče odstopila od krovnega dogovora z Morsom (ki je med drugim opredeljeval tudi finančno nadomestilo), saj po njeni oceni zanj ni bilo več podlage, ker je tudi osrednje vadišče po tolmačenju občine postalo protiustavno. Ne glede na to so se s sklicevanjem Morsa na to, da ima za vadišče uporabno dovoljenje, vojaške aktivnosti nadaljevale, ministrstvo pa je medtem začelo tudi nov postopek za sprejem DPN za vadišče, ki sicer še poteka, prav tako celovita presoja vplivov na okolje.

Po občinskem odstopu od dogovora so na ministrstvu trdili, da nimajo več niti pravne podlage za izplačilo nadomestila oziroma za vlaganja v lokalno infrastrukturo kot posledica intenzivnih vojaških aktivnosti na območju občine. S posamičnim dogovorom sta tako obe strani pred časom za nazaj uredili izplačilo zaostalih obveznosti države za nov gasilsko-reševalni center, delno pa tudi za popravilo lokalnih cest. Za leti 2022 in 2023 si je občina izpogajala nekoliko več kot v preteklosti, in sicer do 200.000 evrov letno, kar pa je glede na obremenitve, ki jih povzroča vadišče, po mnenju nekaterih kritikov še vedno zelo skromen znesek. Del zainteresirane javnosti, ki nasprotuje vadišču, pa tako ali tako že ves čas trdi, da se občina ne bi smela odreči svojim načelom za "drobtinice" in problematiko urejati celovito.

Sašo Švigelj
Ministrstvo nima več pravne podlage za vlaganja v lokalno infrastrukturo kot posledica intenzivnih vojaških aktivnosti na območju.

80-odstotno sofinaciranje, a največ 400.000

O vsebini dogovora, ki predvideva sofinanciranje projekta izravnave in preplastitve osmih odsekov lokalnih cest s strani Morsa v višini do največ 200.000 evrov letno oziroma skupno do 400.000 evrov, so postojnski svetniki razpravljali na zadnji seji. Gre za odseke Planina-Studeno-Erazem (8,2 kilometra), Hruševje-Orehek-Prestranek (7,4 kilometre), Vrhe-Landol-R2 (5,3 kilometre), Vrhe (333 metrov), Hruševje-Sajevče-Rakulik (4,4 kilometre), Hruševje-cerkev sv. Danijela (297 metrov), Hruševje-Strane-Malo Ubeljsko-Tri hiše (7,2 kilometra) in Fara (551 metrov), torej tudi za odseke, ki jih vojska ne uporablja. Dogovor načeloma predvideva, da bi Mors projekt, ki je ocenjen na 488.600 evrov, sofinanciral v višini 80 odstotkov vrednosti, občina pa preostalih 20 odstotkov. V primeru, da bo skupna končna vrednost projekta višja in bo višina sofinanciranja Morsa dosegla 400.000 evrov, bo razliko poravnala Občina Postojna.

Prav ta določba je zmotila svetnika Zvonka Černača (SDS), ki je predlagal, da skuša občina z dodatnimi pogajanji doseči dogovor, da Mors v vsakem primeru plača 80 odstotkov končne vrednosti projekta. Opozoril je na verjetnost, da bo glede na dvig cen dejansko konča vrednost višja, razliko pa bo morala poravnati občina. "Ne vidim nobenega razloga, da se tega ne bi dalo doseči. Znesek ni tak, da bi bil za proračun ministrstva lahko problematičen," je ocenil.

Župan Igor Marentič je temu nasprotoval, češ da je Mors "izrecno pristal na 400.000 evrov" in da sicer "projekt ne bo videl realizacije". Černačev predlog ni bil sprejet, kljub temu pa je nazadnje 18 od 19 prisotnih svetnikov sklenitev dogovora podprlo.

Kaj pa varovaje vodnih virov?

Proti je bil le Samo Vesel (Lista za mlade). "Menim, da s tem dogovorom ne zasledujemo dolgoročnih interesov občine Postojna v zvezi s Počkom. Tovrstni dogovori ne rešujejo ne vprašanja zaščite okolja ne varovanja vodnih virov, ampak so bolj ali manj pesek v oči s strani države," je odgovoril na naše vprašanje, zakaj dogovora ni podprl.

Na občini so sicer poudarili, da s sklenitvijo dogovora občina ne prevzema nobenih dodatnih oziroma bodočih obveznosti v zvezi z vadiščem oziroma ne prejudicira svojega odnosa do tega odprtega vprašanja. Župan dodaja, da je tudi v prejšnji teden sklenjenem koalicijskem dogovoru določba o tem, da si bo občina še naprej prizadevala za zmanjševanje aktivnosti na Počku s končnim ciljem njegovega zaprtja, v času uporabe vadišča pa za pridobitev ustreznega nadomestila.