Razmišlja o profesionalni poti

Najmlajši šahovski velemojster v Sloveniji: »Na vsakem tekmovanju shujšam za tri do pet kilogramov«

Marjana Tomšič Vovk
21. 5. 2023, 19.22
Posodobljeno: 21. 5. 2023, 19.31
Deli članek:

Medtem ko se njegovi vrstniki zabavajo, 18-letni Jan Šubelj iz Križa pri Komendi premišljuje o svoji naslednji potezi.

Marko Vavpotič/M24.si
Pred šahovnico preživi ogromno časa in tuhta nove poteze.

Njegovo življenje se dobesedno vrti okoli šaha. Pred dobrima dvema mesecema je dosegel naziv velemojstra in postal najmlajši šahovski velemojster v Slovenij. Trenira od trikrat do štirikrat na teden po tri ure, nato pa se s črnimi in belimi figuricami »zabava« še sam. Razmišlja o poti profesionalnega šahista, a še prej ga čaka matura.

Kdaj ste se prvič srečali s šahom?

V prvem razredu sem se vpisal v šahovski krožek na Osnovni šoli Komenda Moste, tam sem spoznal šah in bil mi je zelo všeč. Kmalu sem se začel udeleževati tekmovanj, dobro mi je šlo, tako da sem se še bolj navdušil za to igro. 

Zakaj ste se sploh odločili za obisk šahovskega krožka?

Ne vem. Prej šaha nisem poznal, se mi je pa zdel zanimiv, želel sem spoznati to igro. Preprosto sem hotel videti, kako se jo igra. 

Nimate nikogar v družini, ki igra šah in bi vas navdušil?

Ne, mami in oči znata igrati, a preden sem šel v krožek, nista nikoli igrala pred mano. Sta pa potem skupaj z menoj spet začela malo igrati. 

Marko Vavpotič/M24.si
Jan Šubelj je najmlajši slovenski šahovski velemojster.

Kaj vas navdušuje pri šahu?

To je težko opisati. Všeč mi je, ker zraven razmišljaš in računaš možnosti ter se nekako izgubiš v tem svetu. Kar zadeva šah, mi je vse všeč in rad ga igram. 

Kako potekajo vaši treningi?

Načeloma treniram s trenerjem trikrat do štirikrat na teden po tri ure, moraš pa tudi sam veliko delati. Jaz poskušam vsak dan delati sam vsaj še štiri do pet ur. Na treningih po navadi analiziramo otvoritve, končnice, srednjo igro, taktike in strategije. Dobro je, da slediš modernim treningom igranja, da vidiš, kaj se je spremenilo, dobiš kakšno novo idejo, poglobiš različice … Seveda je treba poznati tudi klasične partije svetovnih prvakov in najboljših šahistov iz preteklosti. Pred tekmovanjem pa se je treba pred vsako partijo pripravljati že takoj, ko izveš, s kom boš igral. Pogledaš, kakšen stil igre ima, katere otvoritve uporablja in podobno. Šahovska partija lahko traja pet ali šest ur, a nanjo se začneš pripravljati že veliko prej. 

Ste torej ves čas v šahu?

Med tekmovanjem res težko najdeš čas za kaj drugega. Do partije se pripravljaš, po njej pa moraš na hitro pregledati, kaj se je dogajalo: kaj te je presenetilo, kako si igral, kje naredil napake … 

Šah je igra živcev – kako ohranjate mirno kri?

Med partijo je res zelo stresno. Igraš pet ur in moraš ves čas držati zelo visoko koncentracijo – že ena napaka lahko pomeni konec partije. Ves čas si pod norim pritiskom, ampak se moraš nekako umiriti in odigrati. Kakšno uro, dve pred partijo zato grem na sprehod, ker te priprave zelo utrudijo in ni dobro, da se šahovsko pripravljaš do tik pred partijo. Po partiji pa … Če si naredil res hudo napako ali nekaj res dobrega, imaš včasih težave, da se spraviš spet v umirjeno stanje. Zato težko zaspiš, ker ves čas premišljuješ o tem in si to res težko izbiješ iz glave. 

Vedno šahirate tako zagrizeno ali lahko tudi igrate samo za zabavo?

Na tekmovanjih res igram zagrizeno, kot se le da. A lahko tudi igram z nekom kar tako. Tudi na internetu igram za zabavo. 

Verjetno že težko najdete nasprotnika?

Na odprtih turnirjih v tujini so po navadi sami dobri nasprotniki, tako da se tam najde kakšen izziv. Če pa denimo igram s prijatelji, to sicer zame ni neki izziv, a se spustim na njihovo raven in sem vedno za igro. 

Postali ste najmlajši velemojster v Sloveniji. Kakšen je bil občutek ob tem?

Res sem vesel, se pa nisem ukvarjal s tem, da bi bil najmlajši, samo želel sem si osvojiti naziv velemojstra. To je bil že od nekdaj moj cilj. Ko sem igra proti močnemu velemojstru iz Turčije, sem zelo hitro dobil dobro pozicijo, in ko sem ugotovil, da sem »dobljen«, sem se komaj zadrževal, saj sem vedel, da sem dosegel naziv velemojstra. To je bila res že dolgo moja želja. Po partiji sem se moral malo umiriti, sploh ker tekmovanja še ni bilo konec. Normo za naziv sem dosegel v osmem krogu, tekmovanje pa je imelo enajst krogov. Imel sem še cilj, da se uvrstim na svetovni pokal, a mi je malo zmanjkalo, ker sem v deseti partiji doživel poraz, ki je zelo bolel. 

Marko Vavpotič/M24.si
Trenutno se posveča maturi, med počitnicami pa bo večinoma tekmoval.

Trenutno je šah na stranskem tiru, ker imate maturo.

Res se bolj posvečam maturi, a še vedno poskušam vsak dan kaj narediti za šah. 

Za šahiste sklepamo, da najbolj uživajo v matematiki.

Ne bi rekel. Meni je najbolj všeč zgodovina. Oziroma nič me ne zanima tako zelo kot šah. (smeh) 

Ker tako veliko trenirate, se morate verjetno marsičemu odpovedati?

Zagotovo imam manj časa za šolo in druženje z vrstniki. Ampak zame to ni noben problem, vedno sem užival v šahu. Če hočeš ostati konkurenčen, moraš vsak dan veliko trenirati in se kakšni stvari tudi odreči. 

Kakšni so vaši načrti s šahom?

Po maturi nameravam med počitnicami čim več igrati, da si čim bolj zvišam šahovsko uvrstitev. Želim si, da bi čim prej presegel 2600 točk. Rad bi čim bolj intenzivno treniral, da nadoknadim v tistih delih, kjer vem, da mi še malo manjka. In morda bi lahko tudi izboljšal fizično kondicijo. Potem pa bomo videli, kako dobro mi bo šlo. 

Se boste profesionalno ukvarjali s šahom?

O tem še nisem veliko razmišljal, bom videl, kako mi bo šlo. Če bo šlo, bi se. 

Kam pa ste se vpisali na študij?

Na politologijo na FDV. To me še kar zanima – seveda ne toliko kot šah. (smeh) 

Si poleti privoščite tudi kaj počitnic?

Med počitnicami mi res ostane malo časa za karkoli drugega kot šah. Lani sem bil poleti le nekaj dni doma, sicer so bila ves čas tekmovanja. Takrat ni šole in se jih lahko največ udeležiš. Ko ne tekmujem, pa treniram, da ohranim ritem. Verjetno bom vmes le skočil na kakšne kratke počitnice na morje z družino. 

Verjetno je tudi zdravo, da si vzamete malo premora?

Res je včasih dobro, da malo odmisliš in si prezračiš možgane. 

Kako vaši prijatelji in sošolci gledajo na to, da nimate časa za druženje in zabavo z njimi?

Kar dobro, ničesar mi ne očitajo. Do zdaj še nisem imel težav zaradi tega. Tudi starša me zelo podpirata, brez njune moralne in finančne podpore bi težko karkoli dosegel, sploh na začetku. In tudi če se bom odločil za profesionalno šahovsko kariero, vem, da mi bosta stala ob strani. 

Marko Vavpotič/M24.si
Čeprav se mora čemu tudi odreči, ga šah neznansko veseli.

Rekli ste, da boste morali izboljšati tudi fizično kondicijo. Zakaj šahist potrebuje fizično kondicijo?

Partije so fizično zelo naporne za telo. Devet dni zapored igraš po pet ur na dan, pa še pripravljaš se, tako da potrebuješ res veliko kondicije, da to zdržiš. Moraš biti res dobro fizično pripravljen. Jaz na vsakem tekmovanju shujšam za tri do pet kilogramov, se mi na koncu kar pozna. To pobere res veliko energije. 

Kako potekajo tekmovanja?

Na vseh tekmovanjih je po devet partij, razen na evropskem članskem prvenstvu in olimpijadi, kjer jih je enajst. Načeloma je ena partija na dan. Zjutraj se zbudim, kaj pojem, potem se pripravljam na partijo, poskušam iti na krajši sprehod – in se začne. Ena partija traja od štiri do šest ur. Po partiji se poskušam malo spočiti, na hitro pregledam partijo, potem pa že izveš, s kom boš igral naslednji dan, in se včasih že zvečer začnem pripravljati nanj. Če sem preveč utrujen, grem pa samo spat in začnem priprave zjutraj. In se ponovi tako devet ali enajst dni, kolikor traja tekmovanje. Včasih je vmes še prost dan, da se lahko malo spočiješ. 

Imate še kakšen drug hobi?

Rad berem knjige, ampak res nimam veliko prostega časa. Večino časa mi pobereta šola in šah.

Če bi se morda pozneje odločili, da ne boste profesionalni šahist – vam bo kdaj žal za ves ta čas, ki ste ga porabili za šah?

Nikakor, res uživam v šahu in nikoli ne bom obžaloval tega. Spoznal sem ogromno ljudi, obiskal številne države … Če bi se lahko še enkrat odločal, bi se še enkrat za šah, za isto pot. 

Kaj vas je šah naučil?

Dal mi je zelo dobre sposobnosti računanja, najpomembnejše pa je, da te nauči premagati poraze, tudi tiste v življenju. Porazi v šahu so lahko zelo boleči, ampak se jih moraš naučiti premagati. Nekateri igralci, ki izgubijo eno partijo, so potem lahko ves turnir v slabem stanju, to pa pomeni, da jim ne gre več dobro. Hitro se moraš naučiti prenašati poraze, da lahko naprej igraš čim bolje in se ne osredotočaš na izgubo. 

Bi morali vsi igrati šah?

Šah bi priporočil vsakomur, ima dobre lastnosti za razvoj, na splošno je zelo zanimiva igra, ko jo spoznaš. In dobra je za možgane, razmišljanje. 

Kaj si še želite doseči?

Velemojster je v šahu zadnji naziv, zdaj je pomemben samo še rejting in tega želim čim bolj zvišati. In iti naprej v svet s šahom.