Po opravljenem sodnem pripravništvu pri Višjem sodišču v Celju se je Ivan Šelih leta 1995 zaposlil pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije(Varuh), ki je to leto začel delovati. Najprej je bil svetovalec za področje problematike sodnih in policijskih postopkov ter vseh oblik odvzema osebne svobode, zdaj opravlja naloge namestnika varuha. Pred dvema letoma je nastopil svoj tretji šestletni mandat.
Z ženo Polono, ki je fizioterapevtka v Domu Lipa v Štorah, rad potuje in raziskujenove kraje. Spoznala sta se v času študija v študentskem naselju in od takrat sta skupaj, poročena sta že 30 let. Sin Urh končuje pravno fakulteto in se še odloča o nadaljnji poklicni poti, tudi hči Špela končuje študij angleščine in zgodovine. Prosti čas rad preživlja v krogu družine in prijateljev, rad se vzpenja na hribe v bližnji in včasih tudi bolj oddaljeni okolici. Ob nedavnem obisku varuha Petra Svetine v Celju je bil sestavni del ene od treh strokovnih skupin.
Kaj vsebuje delo namestnika varuha človekovih pravic?
Mandat varuha človekovih pravic traja šest let, varuh je lahko enkrat ponovno izvoljen, imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike. Namestnike varuha predlaga vsakokratni varuh in število njihovih mandatov ni izrecno omejeno. Kot eden od štirih namestnikov sem pristojen za vodenje oziroma obravnavo posamičnih pobud oziroma pritožb na več področjih dela iz pristojnosti Varuha. Kotnamestnik vodim, opravljam in usklajujem tudi delo državnega preventivnega mehanizma (DPM).
Kakšne so naloge državnega preventivnega mehanizma?
Na mednarodni ravni je bil z Opcijskim protokolom ustanovljen pododbor za preprečevanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, vsaka država pogodbenica tega protokola pa je zavezana, da na državni ravni ustanovi, določi in vzdržuje organ ali več organov za obiskovanje krajev, kjer je ljudem odvzeta prostost zaradi preprečevanja mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Bistvo tega mehanizma je, da za razliko od obravnavanih pritožb in pobud, kjer preiskujemo stanje za nazaj, tukaj delujemo tudi preventivno, saj nenapovedano obiskujemo vse ustanove, kjer je bila ljudem odvzeta prostost v naši državi in si ogledamo razmere, ki vladajo tam. Nato lahko ustreznim organom priporočamo, kako naj izboljšajo razmere in ravnanje z osebami ter preprečijo neprimerno ravnanje.
Katero področje pri Varuhu pokrivate in kakšna znanja so za to potrebna?
Zadolžen sem za področje omejitev osebne svobode, delovnopravne zadeve in problematiko brezposelnosti, sodnih in policijskih postopkov ter za že omenjeno delo DPM. Za namestnika varuha sicer zakon izrecno ne predpisuje posebnih pogojev, a velja, da mora biti dober strokovnjak na področjih, ki jih pokriva. Do zdaj so bili oziroma smo vsi namestniki varuha pravniki, torej dobri poznavalci domačega pravnega sistema in mednarodnega varstva človekovih pravic.
Ali tudi druge države v Evropi in svetu poznajo institucijo Varuha človekovih pravic?
Večina evropskih držav ima podobne institucije, razen na primer v Nemčiji, kjer je to rešeno malo drugače, in v Italiji, kjer Varuhdeluje le v nekaterih pokrajinah. Zunaj Evrope imajo tak sistem vzpostavljene tudi nekatere države, sicer pa obstaja svetovno združenje varuhov človekovih pravic. Sedanji varuh Peter Svetina je član Upravnega odbora direktorjev za Evropo v okviru Mednarodnega inštituta ombudsmanov (IOI).
Ali se delo pod različnimi varuhi razlikuje?
Vi sodelujete že s petim po vrsti. Pri Varuhu sem zaposlen od leta 1995, torej že od začetka njegovega delovanja. Tako sem imel možnost spoznati in sodelovali z vsemi dosedanjimi varuhi. Prvi slovenski varuh je bil mag. Ivan Bizjak, nato Matjaž Hanžek, ki ga je nasledila dr.Zdenka Čebašek Travnik, njo pa Vlasta Nussdorfer. Sedanji varuh je Peter Svetina, kije v februarju 2019 nastopil svoj šestletni mandat. Bistvenih razlik pri delu ni, seveda vsakokratni varuh daje posebne poudarke kateri od tematik. Sedanji varuh na primer posebno pozornost namenja socialni in invalidski problematiki.
Koliko samostojnosti imate pri svojem delu?
V okviru pooblastil sem popolnoma samostojen, seveda mi pomagajo številni sodelavci, o nekaterih zadevah se posvetujem z drugimi namestniki, vsi pa o svojem delu poročamo varuhu.
Kaj po vašem mnenju najbolj tare ljudi, zaradi česa se največkrat obračajo navašo ustanovo?
To se razlikuje med obdobji. V zadnjem času dobivamo največ pobud na področju socialnega in zdravstvenega varstva, na nas se na primer obračajo ljudje zaradi oteženega dostopa do zdravnikov, socialnih stisk, deložacij. Žal se včasih obrnejo na nas, ko je že prepozno, da bi lahko učinkovito pomagali, ravno deložacije so tak primer. Sicer pa je Varuh v letu 2022 obravnaval 5949 različnih zadev. Od tega je bilo 2859 pogovorov na enotni vstopni točki, 3026 smo prejeli pobud, torej vprašanj ljudi, ki se obrnejo na nas, 15 pogovorov smo opravili ob obiskih zunaj sedeža, 18 pogovorov v okviru zagovorništva in 31 pogovorov z otroki. Se pa struktura zadev pri Varuhu spreminja. V začetku delovanja Varuha je bilo na primer veliko zadev povezanih z našim osamosvajanjem, denacionalizacijo, kasneje sodnim zaostankom...
Vaše delo vsebuje tudi veliko potovanj v tujino. Kako pogosto odhajate inkakšno vsebino so imela vaša zadnja potovanja?
Odhodi v tujino so zaradi izkušenj, ki jih lahko pridobivamo iz drugih držav, nujen in potreben del našega dela. Zadnje čase je potovanj spet več. V času pandemije jih ni bilo, bili pa so spletni dogodki. Največ teh srečanj je povezanih z delom DPM. V oktobru lani sem se tako v Strasbourgu v Franciji udeležil konference z naslovom Spremljanje pravic nekaterih skupin oseb, ki jim je odvzeta prostost, in na tem dogodku tudi predstavil položaj starejših oseb v domovih za starejše in zavodih za prestajanje kazni zapora. S sodelavko sem se nato v novembru na Dunaju udeležil srečanja SEE NPM Network, kjer smo govorili o obravnavi otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju ter duševnem in telesnem razvoju in o uporabi prisilnih ukrepov. Naslednji dan sem se prav tako na Dunaju udeležil srečanja strokovnjakov nacionalnih ustanov za človekove pravice (NHRI) in predstavnikov mednarodnih organizacij s področja Evropske unije, kjer smo razpravljali o vzpostavitvi nacionalnih neodvisnih mehanizmov za spremljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na zunanjih mejah Evropske unije iz predloga Uredbe o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah.
Se je ob nedavnem obiskuVaruhav Celju pojavila tudi kakšna lokalnaproblematika, pri kateri ste sodelovali?
V Celje smo prišli varuh Peter Svetina in dve strokovni skupini, ki sva ju vodila dva namestnika varuha, poleg mene še namestnik varuha dr. Jože Ruparčič. Imeli smo 17 pogovorov, odprli devet novih zadev, eno smo ponovno aktivirali, šest smo jih zaključili s pojasnili in z napotili. Namen t. i. zunanjih poslovanj je zlasti, da se pobudnikom omoči neposreden stik z varuhom in njegovimi namestniki ter da se v osebnih pogovorih ugotovi, ali bi lahko glede težav, ki jih imajo pobudniki, Varuh kakorkoli pomagal v okviru svojih pristojnosti. Običajno gre varuh enkrat mesečno s svojega sedeža na različne konce države, trudimo se, da so obiski čim bolj enakomerno razporejeni po pokrajinah. Hkrati se takrat sreča z županom in obišče nekatere ustanove, v Celju sta bila to Dom ob Savinji in bolnišnica. Tudi ob poslovanju v Celju smo obravnavali različno problematiko. Z lokalno problematiko je bilo povezanih več zadev, omenim lahko tematiko, ki se nanaša na ukrepe zaradi preprečevanja poplavljanje reke Savinje, o podrobnostih posameznih zadev pa zaradi zaupnosti postopka pri Varuhu ne morem govoriti.
Kako bi ocenili sodelovanje z državnimi ustanovami?
Zelo dobro sodelujemo na primer z ministrstvoma za notranje zadeve in pravosodje. Priporočilom in kritikam Varuha običajno sledijo in upoštevajo naše predloge za izboljšavo stanja. Na področju socialnega varstva je sodelovanje počasnejše. Našim ugotovitvam ne nasprotujejo, a zgodi se bolj malo – predolgo čakamo, da bi se zadeve izboljšale na primer v domovih za starejše, ki jih že nekaj časa tare ta prezasedenost in pomanjkanje kadra.
Kako sodelujete z mediji?
Mediji ste eno glavnih orodij Varuha, saj poročate o našem delu, opozarjate na nepravilnosti in ne nazadnje z razkrivanjem anomalij v sistemu prispevate tudi vsebine za naše delo. Pri svojem delu kot vir uporabljamo tudi navedbe v medijih in tudi na podlagi medijskega poročanja kdaj odpremo kakšno zadevo.
Kaj vas pri delu najbolj veseli in kaj razžalosti ali razočara?
Razveseljujejo me seveda primeri, ko lahko s svojimi predlogi, priporočili in stališči kakšno težavo, zaradi katere se je posamezna oseba obrnila na naš naslov, odpravimo ali izboljšamo njeno situacijo. Pred kratkim smo na primer uspešno posredovali vzadevi pobudnice, ki je prejela poziv za plačilo prisilne hospitalizacije. Po posredovanju pri psihiatrični kliniki je ta ugotovila, da je šlo v primeru pobudnice za nujen sprejem (na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve)oziroma za nujno zdravstveno storitev. Takšno storitev je treba v celoti obračunati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Varuhovo posredovanje je bilo uspešno, saj je psihiatrična klinika storjeno napako odpravila tako, da je izdana računa preklicala in je zdravstvene storitve, opravljene v času pobudničine prisilne hospitalizacije, v celoti obračunala v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Žal kar nekaj problematike terja več napora, da pride do sprememb na bolje, npr. Ko gre za kakšne sistemske težave (kot je že omenjeno stanje v domovih za starejše), ko je treba spremeniti oziroma dopolniti kakšen predpis.
Kako prenašate vožnje v službo v Ljubljano?
Človek se vsega navadi. Začel sem z vožnjami z vlakom in v povezavi s tem imam v spominu veliko doživljajev, od zamud, čakanja, po drugi strani pa dobre družbe, ki je velikokrat skrajšala takrat še zamudna potovanja. Ko so se cestne povezave izboljšale, sem začel potovati z avtom. Te vožnje so velikokrat popestrili »sovozači«,v zadnjem času pa me potovalnih muk večkrat reši možnost dela od doma.
Vaš sin je na področju študija šel po vaših stopinjah. Ste ponosni na to?
Njegova odločitev za študij prava je bila presenečenje, saj se je za to odločil sam.Seveda bom vesel, če bo tudi sam našel svojo poklicno zadovoljstvo na pravnem področju, in upam, da mu bom lahko kdaj v oporo.
Kaj je za vas najbolj pomemben nasvet, ki ga lahko damo svojim otrokom?
Predvsem biti pošten, spoštljiv, odgovoren do sebe in drugih, ceniti to, kar imaš inpredvsem, kar znaš. Družina je primarna celica in vesel sem, da sva z ženo Polono v 30 letih zakona našla dobro ravnovesje med delom in prostim časom.
Slišala sem tudi, da po prihodih iz tujine pripravljate prav posebna srečanja. Kako so videti?
V okviru službe in tudi zasebno sem bil že v kar nekaj državah, na primer vKirgistanu, Armeniji, Tadžikistanu in Kazahstanu. Če je le možnost, v teh deželah nakupim njihovo tradicionalno hrano in pijačo ter ob prihodu domov za prijatelje pripravim večerjo s hrano in z glasbo iz teh držav in kratek potopis, da tudi oni začutijo utrip te dežele.
Kam si še želite?
Rad imam potovanja. Nazadnje sva bila z ženo na Slovaškem, lani na dopustu naKarpatosu, v načrtu sta še Portugalska in grški Rodos. Sicer pa redno hodim na hribev okolici Štor, včasih se lotim tudi bolj zahtevnega podviga v gorah.
