Iz kočevskega Melamina so v dneh pred prvo obletnice najhujše delovne nesreče v Sloveniji, v kateri je ugasnilo sedem življenj, sporočili, da med prizadevanjem za selitev na novo lokacijo poteka komunikacija s civilnimi iniciativami.
Po odzivu na prvo javno predstavitev preliminarne študije nove lokacije za selitev proizvodnega dela tovarne so v Melaminu naročili izdelavo dodatka k prelimirarni študiji, »v katerem bodo natančneje opredeljene predvidene zmogljivosti tovarne na novi lokaciji ter upoštevan dodatni kriterij družbene sprejemljivosti s stališča večje oddaljenosti od naselij. Poleg predvidenega kriterija oddaljenosti 700 metrov se bo upoštevalo še dodatna kriterija oddaljenosti 1500 metrov in 3000 metrov od naselij«.
Pomanjkljivo ocenjevanje
Po ugotovitvah delovne skupine ministrstva za okolje, podnebje in energijo so v Melaminu pomanjkljivo ocenjevali nevarnost večjih nesreč, zato je izdala vrsto priporočil za preprečevanje podobnih nesreč v prihodnje. Obnova in posodobitve sta sicer že v delu. Trenutno obratuje 50 odstotkov proizvodnje v enoti kemične industrije in sto odstotkov v proizvodnji v enotah lesne in obutvene industrije. Proizvodnje, ki za svoje delovanje uporablja epiklorhidrin, na trenutni lokaciji po njihovih besedah ne nameravajo več zagnati.
Posledica verige dogodkov
V luči ugotovitev delovne skupine in zavez podjetja smo se obrnili na omenjene civilne iniciative, ki jih predstavljajo Marko Rovan, Rudi Orel, Jernej Brelih in Egidij Šinkovec. Kot so nam uvodoma povedali, je vsaka nesreča, še posebej pa industrijske katastrofe, kot je bila kočevska, vedno posledica verige dogodkov, »ki se niso zgodili po predvidevanjih oziroma so ušli nadzoru«. Na stroki je – izpostavijo kemijsko –, da skladno s pravili in po veljavnih predpisih »organizira proizvodnjo tako, da do eksplozivnega delovanja ne pride«.
Še danes ni znano
»Kot razberemo iz poročila komisije, Melamin v varnostnem poročilu sploh ni imel predvidenega tveganja eksplozije in tudi ne načrta gašenja požara kot posledice takšne eksplozije. Kemijska stroka v Melaminu je dve medsebojno eksplozivni snovi v desetinah ton shranjevala 40 metrov narazen, vse to v sosedstvu 50 in več ton metanola in formaldehida. Če to ni očitna strokovna napaka, se civilne iniciative upravičeno sprašujemo, kaj počnejo državni organi, ki so pristojni za strokovni nadzor nad obrati visokega tveganja. Ena od nalog komisije je bila očitno zavarovati 'sokrivdo' države za nastanek nesreče. Tudi policija se je v poročilu tožilstvu izognila ugotavljanju strokovnih napak kemijske stroke, odgovornost pa pripisala nič krivim varnostnim inženirjem in vodjem proizvodnje,« so odgovorili.
Omenjeno poročilo delovne skupine ministrstva za okolje, podnebje in energijo so označili za pomanjkljivo, saj da v njem ni niti kemične niti fizikalne analize, neznanka ostaja tudi rušila moč eksplozije. »Še danes ne vemo, v katere snovi se je ob eksploziji spremenila mešanica epiklorhidrina in dietilentriamina ter kakšne posledice za okolje in ljudi so te snovi pustile.« Zato ne morejo razumeti, »kako upravni organ omogoča obnovo Melamina v še večjem obsegu zgolj s priglasitvami del, saj bi v eksploziji poškodovani objekti, ki se obnavljajo in dograjujejo, zagotovo potrebovali analizo v eksploziji poškodovanih objektov in tudi gradbeno dovoljenje«. Po njihovih besedah na podlagi gradbenih dovoljenj iz leta 1986.
Kriminalistična preiskava
Ljubljanski kriminalisti so po zaključeni kriminalistični preiskavi ovadili štiri fizične in eno pravno osebo zaradi storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti pri delu in povzročitve splošne nevarnosti.
Kdo potrebuje priporočila
Delovna skupina Melaminu med drugim priporoča izdelavo natančnih protokolov predhodnega preverjanja pristnosti dobavljene snovi, redna izobraževanja zaposlenih na delovnih mestih, kjer obstaja tveganje za večjo nesrečo, in redno preverjanje njihove usposobljenosti. Združene civilne iniciative – po njihovih besedah naj bi bilo priporočil kar 75 – menijo, da bi jih morala komisija napisati državnim organom, »ki so z neznansko lahkotnostjo izdajali in še izdajajo Melaminu upravna dovoljenja. Priporočila bi potrebovali tudi inšpektorati, ki so v preteklosti Melamin nadzirali bolj na papirju, kar je pravzaprav privedlo do katastrofe«.
Nova praksa
Priporočila imajo temelj v zakonu oziroma pomenijo izvrševanje nekega zakonskega predpisa, poudarijo. »Očitno se pri varovanju okolja in zdravja ljudi uvaja nova praksa državnih organov, ko se upravljalcem smrtonosnih naprav visokega tveganja 'priporoča' izvrševanje zakonov, katerih namen je zaščita ljudi in okolja, kar je verjetno unikum v svetu in kaže na to, da državni organi še naprej delujejo v smeri podpore obstoju obratov visokega tveganja v urbanem okolju in na področjih, na katerih se nahajajo ne samo aktualni viri pitne vode, ampak tudi strateške rezerve pitne vode, ki jih država Slovenija ima.«
A upanje za ljudi in naravno okolje v Kočevju ostaja. Vidijo ga v priporočilu ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, da »pozove Melamin k reviziji varnostnih poročil in da njihova sprememba obratovanja zahteva spremembo okoljevarstvenega dovoljenja«.
Čemu se posvečajo
Kot rečeno, so v Melaminu v preteklem letu poskrbeli za sanacijo, še vedno pa potekajo tudi rekonstrukcija in gradbeno-vzdrževana dela, »pri čemer uvajajo posodobitve in dograditve po najsodobnejših tehnoloških standardih, ki bodo prispevale k še večji varnosti«. Ob tem so podarili, da ima podjetje za vse projekte pridobljena ustrezna dovoljenja, rekonstrukcije pa naj bi trajale do konca leta 2023, in dodali, da se po izvedbi vseh rekonstrukcij zmogljivost tovarne ne bo povečala.
Na trenutni lokaciji tako gradijo nov glavni vhod za tovorna vozila z vratarnico; v cisternskem delu odstranjujejo 10 skladiščnih rezervoarjev in nameščajo šest nadomestnih, velikosti 200 kubičnih metrov, »skladno z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem«, pri čemer se maksimalna količina skladiščenja nevarnih snovi po njihovih besedah ne povečuje; posodabljajo cestno pretakališče, da bi pri prečrpavanju tekočih surovin zagotovili še večjo varnost, in sicer z avtomatsko identifikacijo nevarnih surovin z ramansko spektroskopijo; za letos so predvidene še dograditve in izboljšave protipožarnih sistemov, kar vključuje izgradnjo dodatnega bazena za požarno vodo, dodatnega bazena za gasilno vodo, sprinkler ventilske postaje in izboljšave na intervencijskih poteh.
