(Ne)transparentnost

Občine delujejo in poslujejo zelo po domače

Andraz Zupančoič
16. 5. 2023, 05.50
Deli članek:

Preglednost delovanja občin so pod drobnogled vzeli inštitut Danes je nov dan, društvo Organizacija za participatorno družbo ter Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Njihove ugotovitve so skrb vzbujajoče.

M24.si
Delovanje občin se meri tudi po njihovih elektronskih sposobnostih in odzivnosti. Ponekod še vedno stavijo na osebni stik.

Po raziskavi sodeč, slovenske občine delujejo zelo nepregledno in pogosto nimajo urejene niti osnovne dokumentacije, ki je sicer nujno potrebna za njihovo delovanje. Po mnenju omenjenih organizacij namreč tudi lokalna samouprava zelo vpliva na vsakdanja življenja, zato bi morale občine delovati odprto in vključujoče. Rezultate so ovrednotili na osnovi 80 kazalnikov vseh 212 občin, in sicer so pregledali podatke za leto 2020.

Zastarelo upravljanje 

Rezultati so tako rekoč porazni. »Večina občin pri odpiranju svojega delovanja ni proaktivna, temveč zgolj sledi zastarelim praksam in nizkim zakonskim standardom. Tudi kadar so podatki na spletnih mestih objavljeni, so pogosto skriti v zapletene labirinte hiperpovezav ali pa na voljo le v več sto strani dolgih in zapletenih dokumentih. Kar 95 odstotkov občin pri pregledu vsebin ni doseglo niti polovice od 100 možnih točk, tudi najvišje ocenjena občina pa je dosegla le 69,2 točke,« so zapisali v ugotovitvi.

Marko Vavpotič/M24
Občine v Sloveniji delujejo malce po svoje, ne vedno prav dostopno. Ljubljana je v tem vseeno najboljša.

V povprečju so slovenske občine dosegle le 34,9 od 100 točk. Z drugimi besedami, povprečna občina je zadovoljila le v tretjini vseh kazalnikov in tudi najbolje uvrščena občina Ljubljana je dosegla le približno dve tretjini točk. »Iz tega lahko sklepamo, da imajo prav vse slovenske občine v odnosu do občank in občanov še precej možnosti za izboljšanje delovanja,« so dodali. Za preizkus so poslali na občino elektronsko sporočilo, a več kot 76 odstotkov občin nanj ni odgovorilo.

V manjših občinah splet ni glavni kanal obveščanja

Najbolje se je sicer odrezala Mestna občina Ljubljana, ki je dosegla 69,2 točke, najslabše pa Občina Velika Polana, ki je dosegla zgolj 13,5 točke.

V analizi rezultatov se je tudi izkazalo, da so občine z večjim številom prebivalcev in višjim proračunom praviloma bolj odprte in transparentne. Manjše občine pa so večinoma manj transparentne in odprte. Očitno je v manjših in bolj ruralnih občinah v nasprotju z urbanimi središči spletno mesto manj prepoznan kanal obveščanja, nizko število točk pa je lahko tudi posledica nezadostnih kadrovskih kapacitet in finančnih sredstev.