Predsednik vlade Robert Golob je danes na delovnem obisku gostil hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića. Premierja, ki sta imela na mizi tudi teme, kot so migracije, infrastruktura ter stanje na Zahodnem Balkanu, sta razpravljala predvsem o področju energetike, pri čemer sta se dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom.
"Izpolnjeni so vsi pogoji in usklajeni teksti za to, da lahko ob prvi priložnosti podpišemo sporazum o solidarnosti med obema državama na področju energetike, predvsem plinskih povezav," je na novinarski konferenci po delovnem srečanju na Brdu pri Kranju povedal Golob. Sporazum bi lahko podpisali ob skorajšnjem uradnem obisku slovenskega premierja v Zagrebu, je dodal Plenković.
Podpis sporazuma, ki predstavlja zadnje sredstvo za zagotovitev oskrbe zaščitenih odjemalcev v primeru krize z dobavo plina, je bil predviden že konec lanskega leta. Urejal bo podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem. Ta se lahko aktivira kot zadnja možnost, potem ko država izvede vse možne ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno. Podoben sporazum je Slovenija že sklenila z Italijo.
Plinski terminal in nuklearka
Premierja sta se pogovarjala tudi o širitvi terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk, o tem, kako bi terminal postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU ter kako bi lahko Slovenija skupaj z ostalimi sosednjimi državami pri tem sodelovala, je dejal Golob. Če bi terminal postal vozlišče za srednjo Evropo, bi lahko po njegovih besedah za investicijo pridobili tudi evropska sredstva. Hkrati bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav Krka z BiH, Madžarsko ter Slovenijo in naprej z Avstrijo in Bavarsko v Nemčiji.
Sodelovanje glede Nuklearne elektrarne Krško (Nek) je zgledno, na obeh straneh tudi obstaja interes, da pride do izgradnje drugega bloka elektrarne, je povedal Golob. Po njegovem mnenju je na področju jedrskih tehnologij glavna tema to, ali bo EU uspela to tehnologijo uvrstiti med čiste tehnologije ter tudi zagotoviti sredstva za njen razvoj. "Ko bodo te rešitve znane, se bodo tudi vrata za konkreten projekt v Krškem bistveno bolj na široko odprla," meni Golob.
Nezakonite migracije
O arbitraži nič novega
Premierja sta tudi ponovila stališči obeh držav glede arbitraže. "Za Slovenijo je arbitraža dejstvo, od katerega nočemo in ne želimo odstopiti," je poudaril Golob. Kot je dodal, Slovenijo k temu zavezuje tako notranja zakonodaja kot odločitev mednarodnega sodišča. Plenković pa je ponovil stališče Zagreba, da je Hrvaška iz arbitraže izstopila zaradi kontaminiranosti procesa.
Predsednika vlad sta govorila tudi o tem, kako bi Hrvaška, Slovenija in Italija zagotovili skupen nadzor nad koridorji, po katerih ilegalni migranti prehajajo prek Hrvaške in Slovenije v Italijo. Golob je pojasnil, da Slovenija predlaga vzpostavitev koridorja med zunanjo schengensko mejo in Italijo, ki bi omogočil pregled dogajanja na območju.
"Naš predlog ne gre v varovanje meje. Varovanje meje je v pristojnosti Hrvaške in ne predlagamo okrepitve varovanja meje," je poudaril Golob. Slovenija po njegovih besedah predlaga, da bi tristransko, skupaj z državo, ki je destinacija - v tem primeru Italija - vzpostavili koridor od meje do ciljne države, ki bo omogočal pregled stanja.
Slovenski premier je še povedal, da imata Slovenija in Hrvaška kot tranzitni državi enak interes, večina migrantov pa je po njegovih besedah namenjena v Italijo. "Zato je pomembno, da preventivno delujemo z državo destinacijo znotraj okvirja EU, ki nadzira izvor in tranzit migrantov," je dodal. Pogovori o rešitvah so v teku, Golob pa verjame, da bi lahko do njih prišli kmalu.
Plenković je dejal, da ima Hrvaška na zunanji schengenski meji 6700 policistov, ki varujejo mejo pred nezakonitimi migracijami. Po njegovih besedah je Hrvaška pripravljena podpisati sporazum o policijskem sodelovanju in upa, da bo za to vse pripravljeno do obiska Goloba na Hrvaškem.
Slovenski ribiči, Zahodni Balkan in Ukrajina
Predsednika vlad po Golobovih besedah danes nista govorila o tožbi slovenskih ribičev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), saj gre za zasebno tožbo, Slovenija pa v njej ni stranka. "Ne vidimo velikih možnosti za uspeh te tožbe," je dejal Plenković. "Želimo pa predlagati rešitev, ki bi na pragmatičen način slovenske in hrvaške ribiče razbremenila kazni," je povedal in dodal, da slednje sicer trenutno krijeta obe državi.
Ena od tem današnjega srečanja je bil tudi Zahodni Balkan. Slovenija in Hrvaška po besedah Plenkovića podpirata širitev EU na to območje in tudi reformne procese v državah Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU.
Tudi glede Ukrajine imata državi zelo podobna stališča, je dejal Plenković. Slovenski premier je ob tem omenil, da bi morda lahko s hrvaškim premierjem skupaj obiskala Kijev. Po neuradnih informacijah naj bi slovenski premier Ukrajino obiskal v kratkem.
