Predstavniki Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) in vlade so sredi marca po več tednih pogajanj uskladili besedilo stavkovnega sporazuma, predsednik sindikata Gorazd Kovačič pa je tedaj pojasnil, da sporazum zajema plačni in neplačni del. Plačni del so pod določenimi pogoji prestavili na pogajanja o oblikovanju stebra, kot rok pa je bil postavljen 30. junij.
Sindikat je zahteval odpravo plačnih nesorazmerij do zdravnikov, pri čemer bi bile v zvišanje plač zajete vse skupine zaposlenih, torej D1, H, J in B, »popravo nekaterih bolečih plačnih krivic iz preteklosti«, zagotovitev normalnih pogojev za delo ter ureditev nekaterih posebnosti dela v visokem šolstvu v kolektivni pogodbi.
A se je sindikat zdaj odločil za nadaljevanje stavke v visokem šolstvu, zahteva pa tudi odstop ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča.
Niso se mislili pogajati
Kot so pojasnili, se je izkazalo, da se vlada z njimi »o plačah že v izhodišču ni mislila pogajati«. Sporazum je sklenila s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki mu »zaradi formalno veljavne ureditve ni bilo nikdar treba izkazati reprezentativnosti v visokem šolstvu, saj reprezentativnost formalno črpa iz vzgoje (vrtci) in douniverzitetnega izobraževanja«.
Ta stavkovni sporazum je morda formalno veljaven, »vendar vsebine, ki zadeva visoko šolstvo, ne sprejemajo«. »Nenavadno je, da je vlada sindikatu SVIZ za nižje ravni izobraževanja na lastno pobudo ponudila celo en plačni razred več od njegovih zahtev. Ker so učitelji nedavno pridobili tudi nov naziv, z napredovanji sežejo en plačni razred pod izrednega profesorja. Zaostanek univerzitetnega učitelja lektorja se je pri kariernem napredovanju za učitelji z douniverzitetne ravni z enako izobrazbo povečal na osem plačnih razredov. V pogajanjih s šolskim sindikatom je bilo orientacijsko delovno mesto docent uvrščeno na 38 odstotkov predvidene plačne lestvice, rednega profesorja pa posledično na 52 odstotkov,« so poudarili in dodali, da je laž, da je SVIZ za skupino J pridobil karkoli konkretnega.
Ni mu mar, pa še nesposoben je
Zdaj pa k zahtevi, da Papič odstopi. Papič se je, kot so sporočili, »po referendumu za samostojno ministrstvo« umaknil iz pogajanj ter pogajanja o visokem šolstvu prepustil ministru za vzgojo in izobraževanje Darju Feldi.
Izpostavili so tudi, da Papiča na zadnjem pogajalskem srečanju med VSS in vlado sploh ni bilo. »Nenadoma smo od državnega sekretarja dr. Matjaža Krajnca, ki je po novem nastopal kot namestnik šolskega ministra, izvedeli, da mandata za pogajanja o številnih že dogovorjenih tematikah pravzaprav sploh nima. Minister Papič nas je potemtakem več mesecev vlekel za nos, nato pa inovativno izginil,« so sporočili.
Njegov odstop zahtevajo, »ker je nesposoben in ker mu za univerze ni mar«, Kovačič pa je še dejal, da se s to vlado ne morejo več pogovarjati, ker ni kredibilna.
VSS bo vztrajal pri štirih ključnih zahtevah: orientacijsko delovno mesto docent mora pridobiti sedem plačnih razredov; orientacijsko delovno mesto zadeva vsa delovna mesta na univerzah, tudi skupine J, H in B; nabor delovnih mest v skupini J se oblikuje na novo in ločeno od ostalih dejavnosti; v morebitnem novem plačnem sistemu morata visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost obvezno dobiti samostojen steber.
Papič presenečen
V popoldanskih urah se je na navedbe sindikata odzval Papič, ki je glede trde retorike izrazil presenečenje, saj da je sporazum med sindikatom in vlado praktično usklajen. Isti sindikat je po njegovih besedah še pred tednom dni priznaval velik napredek in uskladitev pri težjih delih sporazuma, povezanih s plačnim delom, a je zdaj sledil »popoln preobrat.« Sporazum sicer še ni parafiran in je zdaj v rokah vlade, ki mora nova pogajalska izhodišča še potrditi. Papič je sindikat pozval, naj počakajo na odziv vlade, pri čemer ni znano, ali bo sporazum uvrščen na dnevni red četrtkove seje vlade. Dejal je tudi, da razen navedbe, da je nesposoben, še vedno ne ve, kaj konkretno mu očitajo. Pravi, da se sam ne bo spuščal na tak nivo komunikacije.
Kar zadeva očitke, da se je iz pogajanj umaknil in da je pogajanja o visokem šolstvu prepustil ministru Feldi, je Papič dejal, da je načeloma »popolnoma irelevantno,« kdo se pogaja oziroma kdo stoji na vladni pogajalski strani. Priznal je sicer, da je bil na zadnjih pogajanjih odsoten, a da je bil na prejšnjih vedno prisoten. Dodal je še, da tudi na vladnem nivoju krovno pogajanje vodi ministrica, ne pa predsednik vlade, pogajalska skupina pa po njegovem prepričanju ne bi smela igrati posebne vloge. Za vse, kar se dogovorijo, je namreč še vedno odgovoren on sam. Sicer pa sta na ravni ministrstva aktivni dve pogajalski skupini, Felda pa vodi tisto, ki pokriva kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje.
Glede plačnih skupin je pojasnil, da je za odpravo nesorazmerij in plačni sistem zadolžena krovna pogajalska skupina pod vodstvom ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Poudaril je, da so na ministrstvu primarno pooblaščeni za skupini D in H. »J skupina se pojavlja na vseh področij. Kar pa je nekako novo in usklajeno – to je potem stvar pogajanj na višji ravni – je to, da se bo skupina J, če bomo imeli svoj steber, obravnavala znotraj našega stebra, ne pa kot J skupina celotnega javnega sektorja. To je bistven korak naprej in potem bomo tudi lažje urejali razmerja znotraj visokega šolstva, šolstva, znanosti in tako dalje,« je napovedal po poročanju portala N1.
