Obdavčili bi vse

Ohlapni obrisi velike davčne reforme, ki bo obdavčila vse

Ž.K.
19. 3. 2023, 06.56
Deli članek:

Vlada Roberta Goloba je, kot kaže, ugotovila, da smo Slovenci narod davčnih optimizatorjev in da na različne načine skrbimo za to, da državi ne damo tistega, kar naj bi ji pripadlo. Zato želijo zdaj obdavčiti vse. Čisto vse.

Dreamstime
Prvi del reforme, vezan na dohodnino, naj bi začeli izvajati že prihodnje leto.

Vlada je pred nekaj dnevi končno predstavila svoje zamisli na področju davčne reforme. Kot je povedal minister za finance Klemen Boštjančič, so izhodišča za spremembe na davčnem področju pripravljali od lani. Glede na to, da so se odhodki države v zadnjih letih skokovito povečali in da že napovedane reforme, ki jih pripravlja zdajšnja vlada, terjajo dodatna izdatna sredstva, je jasno, da bo treba z davki pobrati več denarja. »Potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vse bolj narazen so,« je v svojem nastopu povedal finančni minister Boštjančič. Robert Golob in njegova ekipa so sicer poudarjali, da nameravajo davčno prenovo zasnovati tako, da naj bi na področju prihodkov ljudje dobili več, vzeli pa naj bi pri tistih, ki imajo veliko oziroma več premoženja. A glede na povedano ob predstavitvi izhodišč reforme, smo lahko upravičeno skeptični.

Velike spremembe

Spremembe, ki so jih napovedali, bodo vse prej kot majhne. Če jih bodo udejanjili, se bomo Slovenci morali privaditi na popolnoma drugačno davčno realnost. Dejstvo je, da je trenutna ureditev razmeroma nepregledna, različne »mini« reforme, ki so se jih lotevale vse vlade po malem, pa v resnici niso prinesle opaznih rezultatov.

Iz tistega, kar sta predstavnika vlade povedala v torek, je sicer težko sklepati o konkretnih učinkih reforme na prihodke posameznikov in družin. Kot je povedal državni sekretar Tilen Božič, na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Božič je povedal, da niso naredili še nobenih izračunov glede višine posameznikove davčne obremenitve. »Vemo, kakšen zajem bi radi imeli, vse ostalo bo stvar razprave,« je dejal. S tem namenom je daljša tudi časovnica. Davčna reforma naj bi v delu, ki se bo dotaknil dohodnine, začela veljati leta 2024, obdavčitev premoženja leta 2025.

Obdavčitev brez izjem

Glavna izhodišča glede sprememb pri dohodnini so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve dohodka, torej o sistemu davčnih odbitkov namesto obstoječih davčnih olajšav. Kaj to pomeni? Danes davčno osnovo računamo tako, da seštejemo dohodke, od njih odštejmo davčne olajšave (splošna, vzdrževani družinski člani …), dobimo davčno osnovo in glede na dohodninski razred, v katerega se uvrstimo, plačamo davek. Glede na tisto, kar je bilo povedano, pa naj bi od leta 2024 davčno osnovo računali na način, da bomo sešteli vse prihodke, tudi tiste, ki so zdaj neobdavčeni: regres, nagrade za poslovno uspešnost, božičnice, nadomestilo za prehrano, prevoz na delo, kilometrino, dnevnice in celo socialne transferje, kot so otroški dodatki. Od tega se bo odštelo le plačane prispevke in tako bomo dobili osnovo za odmero davka. Kakšne bodo davčne stopnje, naj bi izvedeli, ko bo zaključena javna obravnava. Namesto davčnih olajšav bomo dobili odbitke, ki bodo določeni v fiksnih zneskih, in ne več odstotkih. Z odbitki ne bomo nižali davčne osnove, ampak že odmerjeni davek. Glede na prve informacije naj bi bili neobdavčeni dohodki do okoli osem tisoč evrov.

Davkov ne bo več, le drugačni bodo

Na ministrstvu za finance so povedali: »Prehod na obdavčitev na podlagi neto razpoložljivega dohodka ima dva dela. Vštevanje večjega nabora dohodkov v davčno osnovo, med drugim povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, prehrano, nagrade za poslovno uspešnost in regres, se dopolnjuje z nadomestitvijo dosedanje ugodne davčne obravnave z določitvijo tako imenovanega nultega dohodninskega razreda ali vpeljavo davčnih odbitkov. S tem se sistem bolje približa obdavčitvi po ekonomski moči posameznikov in teh ne spodbuja več k davčno motiviranim odločitvam, pri tem pa opisana sprememba načina obdavčitve ne pomeni tudi povečanja davčnih obremenitev na skupni ravni

Normiranci v strahu

Predlagani sistem je vsaj za ljudi, ki prejemajo dohodke le na podlagi redne zaposlitve, preprost. Stvari pa postanejo veliko bolj zapletene pri samostojnih podjetnikih, popoldanskih podjetnikih in podjetnikih, ki poslujejo po sistemu normiranih stroškov. Kako se bo spremenil njihov status, ni znano, govori pa se celo o ukinitvi sistema normirancev. Slednje bi bilo smiselno le, če bo vlada hkrati nagovorila izzive prekarnega dela, saj bi nepremišljene spremembe na tem področju lahko v eksistencialno stisko spravile najranljivejši del delovnega prebivalstva.

Brez davka na nepremičnine?

Zanimivo je, da so kljub temu, da je bilo veliko govora o tem, da naj bi končno uvedli davek na nepremičnine, le tega iz prvega kroga davčnih sprememb izpustili. Čeprav je pred dnevi celo direktor Fursa omenil, da bi bila uvedba takega davka smiselna ter da je Gurs že lani posodobil in uredil evidence, bomo glede na besede finančnega ministra ohranili obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. »Vanj načeloma ne bomo posegali, tako da ostanejo stvari primerljive z zdajšnjim stanjem,« je dejal Klemen Boštjančič. A v isti sapi je minister poudaril: »Obdavčitev nepremičnin želimo zato postaviti na nove temelje, v okviru katerih se bo namesto dosedanjega nepreglednega točkovanja nepremičnin pri odmeri davka izhajalo iz vrednosti nepremičnin.« To pomeni, da bo obdavčitev urejena v okviru davka na premoženje, ki je trenutno pri nas urejen še na podlagi zakonodaje, ki je bila sprejeta v Jugoslaviji.

Kdaj reforma?

Kot smo že zapisali, naj bi prvi del reforme, vezan na dohodnino, začeli izvajati že prihodnje leto. A glede na hitrost pripravljanja sprememb smo lahko glede časovnice skeptični. Minister Boštjančič je obljubil več mesecev trajajočo javno razpravo. Da bi do nje lahko prišlo, bomo potrebovali tudi bolj konkretne predloge od teh, ki so jih pristojni predstavili ta teden. Strokovnjaki, med njimi nekdanji prvi mož finančne uprave Ivan Simič, opozarjajo, da bo po dolgotrajnem zakonodajnem postopku ob tako obsežni reformi treba prilagoditi tudi informacijske sisteme, tako državne kot tiste po podjetjih.

Kdo pripravlja reformo?

Kot je razbrati iz medijskih nastopov predstavnikov ministrstva za finance, je gonilno kolo priprave davčne reforme državni sekretar, pristojen za davčni in carinski sistem ter javna plačila Tilen Božič. Kot lahko o njem preberemo na uradnih spletnih straneh vlade, je diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so bile glavni predmet njegovega izobraževanja prav finance. Vladna stran navaja še, da je opravil različna usposabljanja doma in v tujini s področij mednarodne obdavčitve, davčnega postopka, računovodstva, revizije, prestrukturiranja in prevzemov ter da je občasno tudi predaval o navedenih temah. V preteklosti je bil zaposlen v eni od štirih priznanih mednarodnih revizijskih družb, bil je davčni svetovalec v zasebni domači svetovalni družbi in pozneje tudi direktor manjšega računovodskega podjetja. Nekaj časa je bil poslanec državnega zbora in nato državni sekretar v dveh vladah – na ministrstvu za finance je bil v času vlade Mira Cerarja, kot funkcionar iz kvote stranke SMC, pristojen za področje davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je v času vlade Marjana Šarca skrbel za pokojninski sistem in trg dela. Pred vnovičnim imenovanjem za državnega sekretarja je krajši čas deloval v gospodarstvu.