V slovenskih šolah

Medvrstniško nasilje: ko gole fotografije učenke zaokrožijo po spletu …

Monika Horvat
16. 3. 2023, 21.13
Deli članek:

Učenko so nevede fotografirali na šolskem stranišču, čez pregradno steno, in preko lažnega profila na družabnem omrežju objavili sporno fotografijo. Fanta so potisnili skozi okno in dejanje posneli, posnetek pa delili na spletu. Otroke iz manj premožnejših družin nazivajo z »Lidlčki in Hoferčki« ... Da, tudi tako kruto in hudo je medvrstniško nasilje, ki se dogaja na osnovnih šolah po državi.

Pixabay
Že eno samo kruto sporočilo lahko zelo zaznamuje posameznika in mu povzroči hude travme.

Nasilje med vrstniki, mladoletniki, se dogaja že od nekdaj in je prisotno praktično na vseh šolah. Tudi tukajšnje šole niso izjema. »V vsakem razredu se občasno nesoglasja ali mladostniška predrznost spremenijo v medvrstniško nasilje. Na šoli smo v zadnjem času obravnavali fizično, spletno in verbalno nasilje. Posebnega primera ne bi omenjal, saj so vsi posebni in predvsem za žrtev zelo stresni in neprijetni,« je povedal ravnatelj ormoške osnovne šole Aleksander Šterman.

Spletno nasilje najhitreje privede do samomora

Osebni arhiv
Dr. Lucija Čevnik opozarja, da izmed vseh oblik medvrstniškega nasilja spletno nasilje najhitreje privede do samomorov.

Čeprav je tovrstno nasilje, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so v današnjem času nove oblike trpinčenja in nadlegovanja. Nasilje se namreč ne dogaja več samo neposredno, temveč tudi daleč proč od nasilneža in je še toliko bolj skrb vzbujajoče. Govorimo o spletnem nasilju, ki je vsem sovrstnikom na očeh, po drugi strani pa skrito očem staršev. Kot opaža doktorica socioloških znanosti, profesorica filozofije in sociologije Lucija Čevnik, ki se pri svojem delu srečuje s starši, mladoletniki in tudi šolskimi službami s tovrstnimi težavami, je spletno nasilje eno najpogostejših oblik medvrstniškega nasilja. Po raziskavah sodeč naj bi vsak drugi osnovnošolec na svoji koži občutil tovrstno nasilje, številni pa tega ne razkrijejo ali celo ne prepoznajo.

Toda že eno samo kruto sporočilo lahko zelo zaznamuje posameznika in mu povzroči hude travme. Še zlasti neprijetne fotografije ali posnetki, ki se kot blisk razširijo po spletu in dosežejo veliko ljudi. Posledice spletnega nasilja so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Takšno nasilje namreč ni omejeno, sega celo v dom žrtve, otroško sobo in se nikoli ne neha. »Prehaja v vse pore življenja žrtve, nikjer niso imuni nanj. Žrtev ne more ubežati ali se skriti – četudi se umakne v hišo, se na spletu nasilje še vedno dogaja. Sporočila ali slike ji sledijo povsod in vsakokrat, ko uporabi telefon. S samo enim klikom lahko nekdo nekomu povzroči neznansko škodo – na primer žrtev fotografira na stranišču in fotografijo objavi in razpošlje po spletu; ji sleče hlače in jo posname, posnetek pa samo v nekaj sekundah doseže številne naslove … Žrtve se pogosto znajdejo v hudih stiskah. Izmed vseh oblik prav spletno nasilje najhitreje privede celo do samomorilnih dejanj,« je poudarila Čevnikova.

Deklico fotografirali na stranišču

Kako kruti primeri nasilja na šolah se dogajajo, je ponazorila s konkretnimi primeri, ki so se ji pri njenem delu še posebej vtisnili v spomin: »Šlo je za učenko, ki je bila zelo uspešna in so jo nazivali s 'piflarko'. Ta deklica je že tako bila del relacijskega nasilja, saj so jo sošolke izločile iz skupine. Postala je precej socialno izolirana. Nakar jo je nekdo, ko je bila na šolskem stranišču, fotografiral čez pregradno steno. Deklica ni vedela, kdo je to storil in storilca tudi nikoli niso odkrili. Slika pa je zaokrožila po spletu preko lažnega profila. Deklica ni več hotela v šolo in sploh jo je to dejanje nasilneža zelo duševno zaznamovalo.«

Pogosto pa so žrtve medvrstniškega nasilja otroci priseljencev, pri čemer Čevnikova opozarja zlasti na problem, da tem trpinčenim otrokom iz tujine ne verjamejo ne v šoli ne doma.

Ob tem je navedla še primer, ko so najstniki na eni izmed osnovnih šol napadli učenca in ga potisnili skozi okno. Nasilneži so dejanje posneli in videoposnetek objavili na spletu ter se žrtvi posmehovali. V medijih je odmevala tudi zgodba, kako je skupina najstnikov pretepla učenca in prav tako posnetek objavila na družabnem omrežju.

Sramotenje otrok manj premožnih staršev z Lidlčki in Hoferčki

Sicer pa so poleg spletnega in fizičnega nasilja na šolah tudi druge oblike medvrstniškega nasilja. Pogosta so zmerjanja z žaljivkami, poniževanja, zbadljivke ... Največkrat gre za nočevanje iz videza, socialnega statusa in nacionalne pripadnosti. »Tovrstno obliko nasilja je najtežje zajeziti. Že poznano je, da otroke, ki izhajajo iz manj premožnih družin ter nimajo pregrešno dragih oblačil oz. jim starši te kupujejo v cenovno dostopnejših trgovinah Lidl ali Hofer, slabšalno kličejo Lidlčki ali Hoferčki. V zadnji triadi osnovne šole pa se pojavlja tudi spolno nasilje.«

Nujno se je odzvati

Kot sicer opozarja Čevnikova, nasilneži le redko prenehajo izvajati nasilje. Zato je nujno, da ne pogledamo vstran, nasilneža ustavimo in žrtvi pomagamo. Pomembno je, da se odzovejo tako starši kakor tudi učitelji in učenci: »Največji problem je, da starši nasilneža ne prepoznajo, ali pa ga pretirano ščitijo in nočejo pri reševanju te težave sodelovati s šolo,« je dejala in obenem opozorila, da se je treba odzvati premišljeno, da žrtvi ne storimo še večje škode.