Brez milosti

Novi val rušenj črnogradenj v hrvaški Istri; ogroženi tudi vikendi Slovenk in Slovencev

Damijana Žišt
16. 3. 2023, 06.15
Deli članek:

V hrvaški Istri so prejšnji teden začeli rušenje na črno zgrajenih objektov, ki jih je po podatkih hrvaške Natura Histrica okoli 50 tisoč.

Bobo
V Rovinju so porušili prvo hiško.

V hrvaški Istri je v sredini prejšnjega tedna v spremstvu policije in državnega inšpektorata v predelu Štanjera v Rovinju bager porušil prvo nelegalno zgrajeno hišo, ki se je znašla na seznamu črnograditeljev. Objekt je bil v lastništvu Čehinje iz praškega naselja Pankrac. Lastnica, ki dela v Italiji, rušenju nasprotuje, saj trdi, da ima ustrezno dokumentacijo iz leta 2017.

Kot je napovedal glavni državni inšpektor Andrija Mikulić, so za začetek porušili 14 črnih gradenj, tri v Umagu, pet v Rovinju in šest v Ližnjanu, nekatere pa so začeli odstranjevati že lastniki sami. Opozoril je, da so izpolnili vse zakonske pogoje za začetek odstranjevanja črnih gradenj in da so v nekaterih primerih celo našli ponarejeno dokumentacijo, poneverbe pa prijavili pristojnim službam. Poskrbeli so tudi za to, da objekti, ki bodo porušeni, niso edini naslov črnograditeljev. Vse najdene stvari v objektih, ki so predvideni za rušenje, popišejo in odpeljejo v skladišče, kjer jih bodo hranili določen čas.

Iz Državnega inšpektorata Republike Hrvaške so nam na naše vprašanje, koliko objektov, zgrajenih na črno, je v lasti slovenskih državljanov in bodo porušeni, odgovorili, da tega podatka nimajo, “saj ne zbiramo podatkov o lastništvu po državljanstvih”. 

Lokalna skupnost podpira inšpekcijske nadzore

Po podatkih javne ustanove Natura Histrica je na območju hrvaške Istre okoli 50 tisoč nezakonito zgrajenih objektov. Gradbena inšpekcija državnega inšpektorata bo takšne akcije nadaljevala tudi v prihodnje, ne samo na območju Istrske županije, temveč po vsej Hrvaški, je napovedal Mikulić, ki zavrača očitke, da nekaterim pogledajo skozi prste. Dodaja, da so predpisi na področju gradnje jasni in veljajo za vse enako na celotnem ozemlju Hrvaške, ne glede na vero, narodnost, družbeni položaj, politično ali drugo prepričanje, kot namigujejo nekateri. Kot je inšpektor povedal za Glas Istre, so inšpektorji do zdaj opravili več kot sto nadzorov. Poudaril je, da inšpektorji ne bodo prenehali nadzirati, saj je “preprosto nedopustno, da na kmetijskem zemljišču stojijo zidani objekti”.

V hrvaški Istri je od 1. aprila 2019, ko je začel delovati omenjen inšpektorat, gradbena inšpekcija opravila več kot 1600 inšpekcijskih nadzorov in ugotovila številne nepravilnosti na področju gradnje. Do zdaj je bilo odstranjenih 128 nelegalnih objektov, inšpekcijske službe so izdale za 1,4 milijona evrov kazni zaradi nezakonite gradnje.

Inšpekcije so zaprle več kot 100 gradbišč na črno, ki so večinoma na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v obalnem pasu. “Poslali smo jasno sporočilo, ne bomo tolerirali črne gradnje in bomo še naprej odločno ravnali v skladu z zakonsko proceduro,” je dejal Mikulić in lokalne samoupravne enote pozval k sodelovanju in sodelovanju pri “pomembni nalogi boja proti črnim graditeljem”. Lokalna skupnost inšpekcijske nadzore podpira. Še več, prepričani so, da je bila njihova okrepitev nujna, saj naj bi bilo nelegalnih objektov v Istri zelo veliko. Župan Rovinja Marko Paliaga je za hrvaške medije povedal, da je vsa ta pozidava močno skazila naravno podobo istrske krajine. Ogromno nelegalnih objektov naj bi zgradili prav na obalnem pasu, kjer je gradnja prepovedana. Samo v Rovinju so od leta 2017 do danes inšpektoratu prijavili več kot 200 nelegalnih objektov.

Črne gradnje ogrožajo naravo

Zajeten del nelegalnih graditeljev je iz Slovenije, so za Dnevnik potrdili v rovinjski mestni upravi, kjer že leta opozarjajo na posledice nelegalno zgrajenih hiš, vil z bazeni ter celo turističnih kampov in naselij, ki neposredno vplivajo na naravno dediščino in krajino, saj stojijo na območjih, katerih namenska raba ni predvidena za gradnjo in urbanizacijo. Pravijo, da nelegalna gradnja prinaša vrsto dolgoročnih, trajnih in pogosto nepopravljivih posledic za infrastrukturo in okolje. Poplavljene kmetijske površine so le en primer opustošenja, saj pri nelegalnih gradnjah zasipavajo jarke za odvodnjavanje padavin. Če se ta praksa ne bo takoj ustavila, bo vedno težje sanirati posledice opustošenja prostora. Mesto Rovinj je v sodelovanju z drugimi istrskimi lokalnimi samoupravami podpisalo deklaracijo, s katero med drugim pozivajo pristojno ministrstvo, da vzpostavi mestne gradbene inšpekcije. Menijo, da bi lahko tako učinkoviteje preprečevali črne gradnje. Zato so združili moči z drugimi istrskimi občinami in postavili spletno stran bespravnagradnja.hr ter pozvali občane, da prijavijo vsak sum črne gradnje, da bi tako skupaj preprečili nadaljnje uničevanje prostora. Upajo, da bo državna inšpekcija z odstranitvijo nelegalnih objektov odvrnila morebitne bodoče črnograditelje in s tem omejila črne gradnje.