Dvig minimalne plače in drugih plač za odpravo plačnih nesorazmerij na eni, na drugi strani odvzem stimulacije. »To je slovenska realnost. Goljufanje delavcev na vseh možnih področjih in na vse možne načine. Stara parola pravi: pravi delu čast in oblast; menim, da je to le še prazna farsa,« je oster prvi mož Sindikatov Podravja Milan Mesarič iz Slovenske Bistrice.
Mojca Vtič
Osnovni namen usklajevanja minimalne plače je ohranjanje plačila za polni delovni čas na dostojni ravni.
Sindikati Podravja
Milan Mesarič, predsednik Sindikatov Podravja, opozarja na kršitve izplačila dodatkov pri minimalnih plačah.
Minimalna plača se mora vsako leto uskladiti najmanj z zneskom rasti cen življenjskih potrebščin. Tako je od januarja dalje določen nov neto znesek minimalne plače, to je 878 evrov neto, kar je 100 evrov več kot lani. Toda nekatera podjetja so se, da bi ohranila podoben obseg denarja za plače, odločila za odvzem možnosti do stimulacije ali pa pot do nje močno otežila. Delovna uspešnost je namreč variabilni del plače, je motivacijski dejavnik, urejajo pa jo kolektivne pogodbe ali akti delodajalca, kjer naj bi bili določeni pričakovani rezultati dela ter merila in kriteriji za izplačilo delovne uspešnosti.
Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa zaznavajo, da podjetja ukinjajo dogovorjene pravice ter posamezne dodatke vključujejo v povišanje plač. »Če te pravice niso določno urejene s kolektivno pogodbo v podjetju, je to mogoče in zakonito, čeprav tega seveda ne pozdravljamo. Najbolj pa škodi prav motivaciji za delo in večji produktivnosti, kar bodo na svojih rezultatih čutili lastniki,« opozarjajo.
Ob tem priznavajo, da ukinjanje dodatkov ali delovne uspešnosti ni nov pojav in da se pojavlja ob vsakokratnem dvigu minimalne plače, le da je tokrat bolj očitno. »Ob dejstvu, da se podjetja soočajo s pomanjkanjem kadra, takšno poseganje v stimulativni del plače zagotovo ne pripomore k ohranjanju zaposlitev in k zadovoljstvu zaposlenih za prejeto plačilo za delo, s čimer se bodo morali delodajalci slej ko prej soočiti sami.«
»Delodajalce in državo bi lahko bilo sram«
Ne gre pa pozabiti, da je osnovni namen usklajevanja minimalne plače ohranjanje plačila za polni delovni čas na dostojni ravni. Čeprav je še to vprašljivo, meni Mesarič. »Nisem zadovoljen z višino minimalne plače. Ne zmorem si predstavljati, kako lahko nekdo preživi z minimalno plačo – 878 evrov, če je v najemniškem stanovanju, ko se najemnine gibljejo okrog 500 evrov in navzgor. Delodajalce in državo bi lahko bilo sram, vendar to ni odraz le naših gospodarstvenikov, politikov, temveč tudi družbe. Ko se delavcem krčijo pravice, ko zaslužijo vedno manj, jih večina glede vstran. Na drugi strani se povečuje število upokojencev, zaposlenih v javni upravi, število režijskih delavcev. Sloveniji grozi kolaps,« napoveduje Mesarič.
Ko je minimalna plača kljub zasluženim dodatkom enaka
Predsednik Sindikatov Podravja se je 24. februarja podpisal tudi pod pismo oz. opozorilo delodajalcem, pri katerih so delavci člani Sindikatov Podravja. Delodajalce je v imenu Sindikatov Podravja pozval k spoštovanju zakona o minimalni plači oz. da zakonsko določene dodatke (dodatek za nadurno delo, za nedeljsko delo, dodatek za delo na praznike, delovno dobo …) prištejejo k znesku minimalne plače. »Pri pregledu večjega števila plačilnih list različnih delodajalcev smo ugotovili kršitve pri obračunu plač, predvsem glede nezakonitega prištevanja dodatkov k osnovnim plačam delavcev, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od z zakonom določene minimalne plače,« je odločitev za pisno opozorilo pojasnil Mesarič. Zahtevajo, da delodajalci vse morebitne nezakonite obračune plač popravijo in delavcem izplačajo premalo ali nepravilno obračunane dohodke. »Če bomo pri izplačilu osebnih dohodkov v marcu zaznali ponovne nepravilnosti pri obračunih in izplačilih osebnih dohodkov delavcev, ki so naši člani sindikata, bomo nemudoma in brez opozorila zoper delodajalce kršitelje podali prijavo na ustrezne institucije,« je jasen sindikalist.
Sindikati Podravja
