Obračun z gumijevkami in noži

Opaziti je porast besednega in fizičnega nasilja nad varnostniki

Simona Šolinič
13. 3. 2023, 21.21
Deli članek:

Nedavno je 47-letni moški v enem od gostinskih lokalov v Velenju poškodoval varnostnika. Udaril ga je, medtem ko je poskušal posredovati v prepiru dveh neznancev. 47-letnik, ki ga bodo ovadili, je varnostnika lažje poškodoval. Pred dnevi se je še hujši napad na varnostnike zgodil v enem od lokalov v Celju.

Profimedia
Če se stranka ne strinja s pravili na varovanem območju, na primer z vnosom svoje pijače na dogodek, lahko zapusti območje brez ukrepanja varnostnika.

Skupina devetih moških je takrat napadla varnostnike, jim grozila in jih tudi poškodovala. Storilci so poškodovali tudi pohištvo na terasi lokala. V preiskavi so kriminalisti nato pri osumljencih na dveh krajih v Celju opravili tudi hišne preiskave, v katerih so zasegli več palic za napad, bokser, pištoli z naboji ter več električnih vodnikov, za katere obstaja sum, da so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem. Skupina naj bi imela na vesti tudi napada na osebi lani oktobra in novembra. Moški so stari od 20 do 50 let, za dva so policisti predlagali celo ukrep izgona iz države, saj gre za tuja državljana. Napadi na varnostnike niso tako zelo redki, ravno te dni je varnostnik v trgovini v Velenju zalotil moškega pri tatvini. Ko ga je poskušal zaustaviti, mu je moški grozil z nožem in pobegnil. Več podobnih primerov se je zgodilo tudi lani na našem območju.

Družbeni mediji vse le razplamteli

Da se je število napadov na varnostnike v zadnjih letih povišalo, pravijo tudi pri Sintalu: »Več je predvsem grobih besednih napadov. Teh je kar 60 odstotkov več kot v preteklosti. Več je tudi fizičnih napadov na varnostnike, ki jih v preteklosti ni bilo. Pojav besedne in fizične agresije je bil izjemno močan že v času epidemije, žal se še vedno stopnjuje.« Pri Sintalu ocenjujejo, da so poleg družbenih razmer k stopnjevanju nasilja nad varnostniki pripomogle tudi »izjave medijsko izpostavljenih oseb, družbeni mediji pa so vse skupaj le še razplamteli«. Več je tudi poškodb varnostnikov pri delu. »To je odvisno predvsem od vrste varovanja in objekta, ki je varovan. S primerno organizacijo dela, strokovnim ukrepanjem in z vrhunsko tehnično ter zaščitno opremo se da preprečiti večino fizičnih poškodb, medtem ko besednih napadov ni mogoče preprečiti. Varnostniki večinoma niso oboroženi. Na voljo imajo zakonite ukrepe, med katerimi so najbolj uporabljeni opozorila in ustne odredbe. Orožje nosijo le za varnostno najbolj tvegane naloge varovanja, uporabijo ga lahko zgolj, ko je neposredno ogroženo njihovo življenje ali življenje osebe, ki jo varujejo, nikakor pa ne kot prisilno sredstvo zoper kršitelja, agresivneža in podobno,« dodajajo pri Sintalu.

Zaradi nasilja spremenili strategijo dela

Pri varnostni službi še dodajajo, da so zaradi povečane stopnje nestrpnosti in nasilja spremenili tudi strategijo dela. »Varnostniki izvajajo naloge varovanja na osnovi reda, ki velja na varovanem območju. Torej tam niso zato, da bi grenili življenje obiskovalcem, strankam in zaposlenim. Večino osnovnih ukrepov varnostniki izvedejo po predhodnem soglasju stranke v postopku. Če se stranka ne strinja s pravili na varovanem območju, na primer z vnosom svoje pijače na dogodek, nošenjem maske ..., lahko zapusti območje brez ukrepanja varnostnika. Tudi površinski pregled oblačila ali osebne prtljage ali prtljage v vozilu ter ugotavljanje istovetnosti lahko odkloni, a če obstaja sum tatvine, to pomeni, da mora počakati na kraju do prihoda policije, ki opravi omenjene postopke,« še pojasnjujejo pri Sintalu.