Intervju s predsednico strateškega sveta za zdravo prehrano

Nataša Fidler Mis: Ljudje morajo imeti možnost izbire, da se prehranjujejo zdravo

Žiga Kariž
5. 2. 2023, 07.31
Deli članek:

Veliko nejevolje se je pojavilo med državljani, ko je predsednik vlade napovedal ustanovitev sveta za prehrano. Ta naj bi posodobil prehranske smernice in poskrbel, da bomo Slovenci jedli bolj zdravo in s tem pripomogli tudi k varovanju okolja. Svet vodi Nataša Fidler Mis, živilska tehnologinja in doktorica znanosti s tega področja.

Marko Vavpotič / M24
"Menim, da je pomembno, da pri količini zaužitega mesa upoštevamo najnovejša znanstvena priporočila, ki upoštevajo hkrati zdravstveni in okoljski vidik."

Del javnosti se je precej burno odzval na ustanovitev strateškega sveta, ne da bi se vsaj deloma seznanil z vašimi nalogami. Kakšne so?

Strateški svet za prehrano je posvetovalno telo predsednika vlade ter za premierja pripravlja mnenja, predloge in strokovne usmeritve na področju prehrane. Strateški svet bo tako med drugim pripravil predloge in strokovne usmeritve za posodobitev prehranskih smernic, zmanjšanje količine zavržene hrane, ozaveščanje javnosti o potrebi po spremembah prehranjevalnih navad zaradi zdravstvenih, okoljskih in podnebnih vidikov ... Sledili bomo sodobnim zdravstvenim spoznanjem ter podnebnim zavezam kot tudi ciljem trajnostnega razvoja, ki so dogovorjeni na svetovni ravni in katerih podpisnica je tudi Slovenija.

Kako bi ocenili ta odziv javnosti? Kaj sporočiti dvomljivcem?

Mislim, da smo večino pomislekov, ki so se pojavili ob ustanavljanju strateškega sveta, odpravili. Tako glede zastopanosti različnih sektorjev in strokovnjakov, kar je bilo sicer načrtovano od samega začetka, kot glede tega, da ne preferiramo nobenega življenjskega stila. Naši cilji so zelo jasni: oskrba s kakovostno in varno hrano po dostopnih cenah za vse ter najmanjši možni vpliv na podnebje in okolje. In vsak od nas lahko prispeva k tem ciljem. Doma lahko denimo zmanjšamo količino zavržene hrane, nakupujemo lokalno in sezonsko hrano, zmanjšamo uživanje mesa, uporabimo manj embalaže in še kaj.

Kako bo svet deloval?

Strateški svet se bo predvidoma sestajal enkrat mesečno, sicer pa bodo člani karseda aktivni. Imamo možnost vključevanja zunanjih strokovnjakov pri določenih tematikah, kar pomeni, da bomo zelo odprti za sodelovanje z različnimi strokovnjaki s področja prehrane, okolja, kmetijstva, medicine in drugimi strokovnjaki. Na osnovi opravljenih razprav in prispevkov bomo pripravili konkretne predloge ukrepov za predsednika vlade.

Marko Vavpotič
"Raziskave kažejo, da že 50 gramov predelanega mesa na dan poveča tveganje za nastanek raka debelega črevesja za skoraj 20 odstotkov."

V javnost je prišel podatek statističnega urada, da je vsak prebivalec Slovenije leta 2021 v povprečju pojedel 89 kilogramov mesa, kar pomeni vsak prebivalec 240 gramov mesa na dan. Podatek je neverjeten, ob dejstvu, da statistični urad pri tem ni upošteval vsega mesa, ki se pri nas proda na sivem trgu in naj bi po nekaterih ocenah pri rdečem mesu predstavljal tudi do tretjino vsega prodanega mesa pri nas. Kako vi komentirate ta podatek?

Glede na to, da gre za povprečni vnos od starosti enega leta dalje, so podatki dovolj povedni sami zase. Je pa treba od skupne količine odšteti tudi delež kosti in kože, ki se ne zaužijejo. Podatke za količino zaužitega mesa in mesnih izdelkov imamo iz reprezentativne študije EU menu, opravljene v letih 2017 in 2018. V njej se je pokazalo, da odrasli moški, starosti od 18 do 64 let, zaužijejo 94,9 kilograma mesa na leto, torej 260 gramov na dan. Ženske iste starosti pa 61,5 kilograma na leto, kar znaša 168 gramov na dan. Slovenska povprečna priporočena količina mesa in mesnih izdelkov, ki naj bi jo posameznik užil, je 23,7 kilograma na leto. Nova svetovna priporočila iz leta 2019 priporočajo celo manj uživanja mesa, največ do povprečno 15,7 kilograma mesa na leto.

Kakšen je vaš osebni pogled na uživanje mesa?

Menim, da je pomembno, da pri količini zaužitega mesa upoštevamo najnovejša znanstvena priporočila, ki upoštevajo hkrati zdravstveni in okoljski vidik. Prekomernost dokazano vodi v povečevanje zdravstvenih tveganj za nastanek različnih bolezni, pri okoljskem vidiku pa govorimo  zlasti o vplivu na biodiverziteto, pitno vodo in izpuste toplogrednih plinov. Sama pri prehrani upoštevam oba vidika.

Ali Slovenci potrebujemo prehransko prevzgojo?

Glede na podatke v Sloveniji zboli in umre največ oseb zaradi kajenja, povišanega krvnega tlaka, prekomerne telesne mase, neustrezne prehrane, povišane ravni glukoze na tešče, alkohola in povišanega holesterola LDL. Vsi ti vzroki bolezni in smrti so povezani z nezdravim življenjskim slogom in prehrano, kar pomeni, da imamo še veliko možnosti za izboljšanje. Zdrav življenjski slog poleg zdrave in trajnostne prehrane obsega tudi dovolj telesne dejavnosti, nadzor nad vsakodnevnim sedenjem, krepčilen spanec, obvladovanje stresa, izogibanje tveganim substancam, kot sta denimo alkohol in kajenje, in dobre medosebne odnose.

Sodobne prehranske smernice v izogib kroničnim nenalezljivim boleznim – boleznim srca in ožilja, raku, sladkorni bolezni ... – priporočajo uživanje več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žit in zelenjave, ter zmanjšanje uživanja živil živalskega izvora, torej mesnih izdelkov, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc. Raziskave kažejo, da že 50 gramov predelanega mesa na dan poveča tveganje za nastanek raka debelega črevesja za skoraj 20 odstotkov. Zdravstvene koristi povečanega vnosa sadja, zelenjave in polnovrednih žit ter zmanjšanja uživanja mesa in mesnih izdelkov pa v svojih priporočilih izpostavlja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Kakšna je zdrava in trajnostna prehrana?

Za uspešen prehod v podnebno nevtralno družbo je pomembno, da v čim večji meri upoštevamo smernice zdravega in podnebju prijaznejšega prehranjevanja: čim več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana – pri tem imam v mislih čim manj nepotrebne embalaže – in zavržena. Hrana naj bo kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev ali iz pravične trgovine. Poleg tega naj vsebuje čim manj visoko predelanih živil z dodanim sladkorjem, soljo, aditivi in/ali maščobami, čim manj ali nič mesnih izdelkov ter čim manj rdečega mesa. Izmed naštetih ukrepov je odločitev za hrano večinoma rastlinskega izvora tisti ukrep, s katerim lahko posameznik največ prispeva k svojemu zdravju in blaženju podnebnih sprememb.

Marko Vavpotič / M24
"Sodobne prehranske smernice v izogib kroničnim nenalezljivim boleznim – boleznim srca in ožilja, raku, sladkorni bolezni ... – priporočajo uživanje več hrane rastlinskega izvora."

Definicija zdrave prehrane se skozi leta spreminja. V zadnjih letih vse bolj. Zgolj zaradi znanstvenih ugotovitev ali tudi pod vplivom lobijev?

Z napredkom znanosti imamo nova spoznanja o vplivu prehrane na zdravje, zato je prav, da se redno posodabljajo tudi prehranska priporočila. Žal je veliko prehranskih priporočil na svetu pod velikim vplivom lobijev. Jaz kot najbolj realen odraz neodvisnih znanstvenih študij in priporočil za zdravo prehrano vidim kanadska priporočila.

Katere prehranske smernice, ki veljajo zdaj, so na ravni Slovenije najbolj problematične, zastarele, škodljive?

Vse tiste, ki še vedno vključujejo preveč mesnih izdelkov, rdečega mesa, svinjske masti, masla, kokosove, palmine maščobe, živil z dodanim sladkorjem – zlasti v tekoči obliki, torej sladke pijače, beli kruh, testenine iz bele moke, beli oziroma polirani riž ter visoko procesirana živila. Hkrati pa vsebujejo premalo polnovrednih žit, zelenjave, zelišč, začimb, gob in sadja. Od načinov priprave se prav tako odsvetuje cvrtje.

Kako naj Slovenci kot družba omejimo oziroma zmanjšamo porabo mesa?

V prvi vrsti govorimo o povečanju deleža hrane rastlinskega izvora v prehrani in šele nato o zmanjševanju uživanja mesa. Pomembna sta ozaveščanje in možnost izbire več rastlinskih jedi, ki so zdravo in okusno pripravljene ter cenovno dostopne. Zdrave izbire naj bi postale lažje izbire in cenovno dostopne za vse.

Kako konkretno naj se tega lotimo gospodinjstva?

Dobro je začeti postopoma uvajati en ali dva brezmesna obroka na teden. Svetuje se vključevanje živil, ki vsebujejo beljakovine rastlinskega izvora, kot so fižol, leča, čičerika, soja, polnovredna žita in psevdo žita – ajda, ječmen, koruza, oves in proso ter semena, na primer konoplja, kot tudi lešniki, oreščki in temno zelena listna zelenjava in kapusna zelenjava.

Prednost naštetih živil je, da ne vsebujejo holesterola in imajo izredno malo ali nič nasičenih maščob, bogate pa so s številnimi vitamini, minerali, elementi v sledovih in prehranskimi vlakninami, kar ima zelo ugoden učinek na naše zdravje in počutje. Pri pripravi jedi iz naštetih živil lahko uporabimo tudi razne začimbe in zelišča, kar daje jedem bolj zanimiv okus, hkrati pa še poveča protivnetni učinek obroka, kar prav tako prispeva k zdravju. Pomembno je pridobiti znanje in veščine priprave jedi na okusen in hkrati zdrav način. Zavedati se moramo, da traja nekaj časa, da se navadimo na nove arome in okuse. Nekatere študije kažejo, da se navajamo v povprečju vsaj 21 dni, vsekakor pa znotraj treh mesecev. Namesto mesa lahko uživamo manjše morske ribe – sardele, sardine, inčune, ki so bogat vir joda in večkrat nenasičenih maščob, hkrati vsebujejo manj težkih kovin kot večje ribe. Vsi tisti, ki imajo zelo radi meso, ga lahko, vsaj občasno, nadomestijo z rastlinskimi izdelki, ki po videzu in okusu spominjajo na meso.

Občutek je, da se v šolah, bolnišnicah in domovih ostarelih vse težje držijo smernic zdravega prehranjevanja. Kako ocenjujete prehrano v teh ustanovah?

Glavna težava je, da vzgojno-izobraževalni zavodi pogosto nimajo možnosti, da bi skuhali zdrave obroke iz osnovnih, svežih, sezonskih, lokalnih živil – ali zaradi pomanjkanja kuharjev manjka izobraževanj ali predpisanih normativov za vodje prehrane. Preveč pogosto so na menijih visoko procesirani izdelki, ki vsebujejo preveč sladkorja, soli, maščob in/ali aditivov. Problem je tudi, da je kakovostna hrana vedno dražja. Najdemo pa tudi v teh razmerah seveda primere dobrih praks.

Posvetili ste se že študentski prehrani. Kaj ste ugotovili? Kakšno prehrano študentov se bo spodbujalo v prihodnje?

To je ena izmed prvih nalog strateškega sveta. Cilj vlade je prenova sistema študentskih bonov tako, da bo država z javnim denarjem podpirala bolj zdravo prehrano pri študentih.

Marko Vavpotič
"Hrana naj bo kupljena čim bolj neposredno od lokalnih proizvajalcev ali iz pravične trgovine."

Vse bolj prevladuje občutek, da je zdrava hrana tudi draga hrana. Bo svet govoril tudi o cenovni komponenti živil? Bomo zdravo prehranjevanje subvencionirali in nezdravo obdavčili?

O teh temah na strateškem svetu še nismo govorili. Osebno menim, da bi bilo za izboljšanje prehrane prebivalcev Slovenije pomembno, da bi bila zdrava hrana cenovno bolj dostopna, torej subvencionirana. Nujni so tudi komplementarni ukrepi, na primer subvencije in denarna nadomestila za skupine, ki jih zvišanje cen najbolj prizadene, in kampanje za spodbujanje potrošnje zdravju in podnebju prijaznejše hrane. Šele tako postane obdavčitev zelo učinkovito orodje.

Eden od glavnih vzrokov za spremembo prehrane naj bi bil tudi vpliv pridelave mesa na okolje. Kaj lahko »prehransko pridna« Slovenija sploh pomeni za globalno podnebno problematiko?

Podnebno krizo lahko naslovimo le skupaj in tukaj mora tudi Slovenija kot vsaka druga država opraviti svoj »pravični del« na vseh področjih, tudi na področju pridelave in potrošnje hrane. Glede na podnebne cilje in objavo v reviji Lancet naj bi vsaka država na svetu, torej tudi Slovenija, porabila le toliko virov, da ostane znotraj mej planeta glede izpustov toplogrednih plinov, porabe gnojil, varovanja pitne vode in ohranjanja biotske raznovrstnosti, hkrati pa mora biti prehrana zdrava. Pobudi EAT/Lancet za trajno in zdravo prehrano znotraj mej planeta se je aktivno pridružilo že več kot 35 mest po svetu, med drugim Bruselj, Rim, London, Oslo, Pariz, Stockholm, Ženeva, Melbourne, New York, Washington, Vancouver, Montreal, Auckland, Toronto, Singapur, New Delhi, Washington, Rio de Janeiro, Suzhou, Izrael, Tel Aviv. In številna podjetja, prestižne univerze, kot so Harvard, Massachusetts Institute of Technology, Norveški inštitut za javno zdravje, University College London, ter drugi partnerji, kot je denimo Norveško združenje za raka. Nordijske države imajo na primer vizijo, da bodo do leta 2030 najbolj trajnostna regija v svetu, vključno z zdravo in trajnostno prehrano. Nemčija na pobudo nemškega ministra za kmetijstvo, gospoda Cema Özdemira, intenzivno uvaja številne izboljšave na področju zdrave in trajnostne prehrane ter ima zelo široko javno podporo. 

Kako bodo ugotovitve in zaključki sveta prehajali v realnost?

Delovali bomo po prioritetnih tematikah. Gre za dolgotrajen proces in postopne spremembe, kjer seveda ne smemo pozabiti na pravičen prehod za vse, tako za potrošnike kot za pridelovalce ter vse ostale, zaposlene v verigi oskrbe s hrano. Ključno sporočilo je: ljudje morajo imeti možnost izbire, da se prehranjujejo zdravo. Vse pa je seveda na koncu stvar osebne izbire posameznika.

Kdaj lahko pričakujemo prve zaključke in prve ukrepe?

Naše prve aktivnosti bodo na področju študentske prehrane oziroma študentskih bonov ter možne nadgraditve sistema spremljanja cen košarice osnovnih živil.