Veliko je že bilo povedanega, izpeljanega na papirju, žal se prelito črnilo in porabljeni evropski tisočaki ne odražajo na terenu, turistični zanos mnogih pa je tudi že opešal. S podobnimi, če ne enakimi izzivi so se soočali tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, a v tej vinorodni pokrajini jim je z vzpostavitvijo turizma v zidanicah uspelo preseči strategije in so od besed prešli k dejanjem. Tudi v Halozah je ta scenarij izvedljiv, je prepričan Matjaž Pavlin, tajnik Konzorcija Turizem v zidanicah.
Konzorcij, ki deluje, seveda ni zrastel z danes na jutri. »Pred vzpostavitvijo projekta leta 2010 smo se veliko pogovarjali o turizmu na Dolenjskem. Okrog Tedna cvička smo vselej skupaj zbobnali ponudnike in razmišljali o strategijah, a iz leta v leto je bilo manj zanimanja. Bile so narejene številne analize, denar porabljen, efekta pa ni bilo,« je priznal Pavlin. Pred nekaj več kot desetimi leti pa so ustanovili društvo Konzorcij turizem v zidanicah, v katerega so se včlanili lastniki zidanic, ki so imeli interes, da bi oddajali zidanice. »Bilo nas je okrog 100. Ustanovili smo tričlansko komisijo, ki si je zidanice ogledala na terenu, sestavljali pa so jo predstavnik upravne enote, arhitekt ter tržnik, takrat predstavnik Kompasa Novo mesto, danes to delo izvaja razvojna agencija.« Pri promociji projekta oz. ideje med lastniki zidanic so jim pomagala tudi društva vinogradnikov, na širšem območju Dolenjske jih je namreč preko 30.
S 500 na 8.000 nočitev
Odločitev je bila prava, število nočitev že vse od leta 2012 raste, s 500 nočitev so prišli na okrog 8.000 lani ustvarjenih nočitev, odzivi gostov pa so izjemni. Odlične ocene dosegajo na vseh portalih, prav tako se gostje vračajo. Tudi v Halozah so turisti navdušeni nad gostoljubnostjo, razgledi, a pogrešajo povezano ponudbo. Povezanost in predvsem promocija sta težavi, na kateri so že pred časom opozorili tudi ponudniki nočitev v naši vinorodni pokrajini. Na Dolenjskem je trženje prevzelo podjetje Kompas Novo mesto, torej turistična agencija. »Podjetje je že delovalo na področju turizma in trženje zidanic je bila le še ena dodatna dejavnost. Do spremembe na področju trženja je prišlo v času covida, ko so bili vzpostavljeni turistični boni. Pred boni je bilo 80 % obiskovalcev tujcev, v času koriščenja bonov pa so prevladovali Slovenci. Turistični boni so nas rešili, a z njimi je bilo veliko dela in v agenciji so sklenili, da se odpovejo tej dejavnosti. Obrnili smo se na Razvojni center Novo mesto, ki je dejavnost z veseljem prevzel. Ohranili so prisotnost ponudnikov nočitev na platformah, kot so booking, holiday home, airbnb, zidanice.si, ob tem pa še dodatno spodbudili povezovanje z drugimi ponudniki, tudi gostinci.« Še posebej slednji so bili sprva zadržani do turizma v zidanicah, saj so bili mnenja, da gre za nelojalno konkurenco, a spoznali so, da lastniki zidanic, ki nudijo le nočitve v teh edinstvenih po vinogradih posejanih bivališčih, usmerjajo turiste, da okusijo lokalno, spoznajo ponudbo okolja.
Lastnik zidanice odrešen birokracije
V Halozah so turisti navdušeni nad gostoljubnostjo, razgledi, a pogrešajo povezano ponudbo. Povezanost in predvsem promocija sta težavi, na kateri so že pred časom opozorili tudi ponudniki nočitev v naši vinorodni pokrajini.
Ključno vprašanje pa je, poleg zaslužka seveda, kako zadostiti zakonodajnim predpisom, ki so v kali zatrli že marsikatero dobro idejo ali namen. »Seveda je zaželeno oz. več kot dobrodošlo, da ima zidanica uporabno dovoljenje, a ureditev vseh potrebnih papirjev lahko stane tudi več tisoč evrov, dobra novica pa je, da je tudi brez uporabnega dovoljenja dovoljeno oddajati nepremičnino v najem,« je poudaril Pavlin. Ob tem lastnik zidanice tudi ne potrebuje nobene registrirane dejavnosti, le izplačilo bo v tem primeru manjše, saj si država vendarle vzame, kar ji pripada. V praksi torej: razvojna agencija preko rezervacijskega sistema spremlja rezervacije, opravi prijavo in odjavo gostov, zaračuna turistično takso, nakaže takso občinam, lastniku zidanice konec meseca izda obračun, torej koliko dni in koliko oseb je pri njem prenočevalo ter odvede dohodnino državi, in sicer ta znaša 25 % od plačila, ki bi ga prejel lastnik zidanice. In kaj je naloga lastnika zidanice? »Da skrbi za urejenost okolja, čistočo prostora ter seveda sprejem gosta. Bolj kot se lastnik potrudi z gosti, boljši so rezultati.« Zidanice v osnovni omogočajo le nočitev, mnogi pa so se že odločili, da osnovno ponudbo dopolnijo s savnami in jacuziji, tako so tudi podaljšali sezono, ki sedaj traja vse leto. Hrane gostom ne nudijo, jim pa omogočijo, da si naročijo zajtrk iz košarice, prav tako večina lastnikov gostom zaupa ključ od kleti. »Cena litra vina je dogovorjena, in sicer tri evre, če si gostje vzamejo vino za s sabo, je cena litra od pet do deset evrov.«
Bogatije ni, spodoben dohodek pa
Cilj vsake ali vsaj večine dejavnosti pa je seveda ugoden ekonomski izplen – dobiček. »Obogatel ne bo nihče, prihodek pa je vseeno tolikšen, da omogoči pokritje obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja, pa še kakšen evro ostane. Seveda pa je tisti, ki se bolj preda turizmu, tudi bolj uspešen. Imamo že kar nekaj ponudnikov, ki imajo v lasti več zidanic.« V številkah pa pomeni, da če se cene najema gibljejo med 80 in 150 evri na noč, se lahko lastnik nadeja polovice tega zneska. »Provizija razvojne agencije je od 10–15 %, okrog petino si prisvojijo platforme, kjer se oddajo zidanice v najem, nato pa je še davek.« Bogatija se res ne kuje iz tega posla, pa vendar prihodka ni mogoče spregledati. Prav tako prisotnost ljudi ohranja pri življenju zidanice, gurce, vikende – kakorkoli jih kdo poimenuje, pa tudi krajino, s katero se v Halozah radi ponašamo. Na Dolenjskem in v Beli krajini je zgodba zaživela in njeni ustvarjalci so pripravljeni pot, po kateri so šli, razkriti vsem, ki so jim pripravljeni prisluhniti. »Zidanice imamo v takšni obliki samo Slovenci … Smo unikat v svetovnem merilu, to nas loči in razlikuje od ostalih. Cerkve, muzeje, gradove … imajo povsod po svetu, zidanice, posejane po pokrajini, pa imamo samo pri nas. Turizem v zidanicah je produkt prihodnosti.«
