ŠKOCJANSKI ZATOK

Preletel skoraj 2000 kilometrov, nato pa se je ustavil na cipljih

Jan Klokočovnik
26. 1. 2023, 06.10
Deli članek:

Ribji orel, ki je bil lansko jesen med najbolj fotografiranimi pticami Škocjanskega zatoka, je premagal kar 1884 kilometrov zračne razdalje, da je iz Finske – tam je bil obročkan kot mladič – priletel do ptičje oaze na pragu Kopra.

Primorske novice
Ribji orel je redek obiskovalec Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Ribji orel je redek obiskovalec Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Po besedah Domna Staniča, varstvenega ornitologa pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, sem prileti v zgodnji jeseni.

»Ribji orel je v Sloveniji ptica selivka. Pojavlja se izključno med pomladansko in jesensko selitvijo, prezimuje v Afriki. V Škocjanski zatok najpogosteje prileti med koncem avgusta in septembrom. Lani sta v rezervat priletela dva osebka, leto prej dva ali trije. Čeprav je redek, je ribji orel postal redni obiskovalec rezervata, tukaj ostane tudi za daljši čas,« razlaga ornitolog.

Najraje se šopiri pred fotografskimi objektivi

Škocjanski zatok je za ptice te vrste zanimiv predvsem zaradi prehrane. »Kot že ime pove, se prehranjuje z ribami. V tej naši plitki, brakični laguni je na preži za ciplji. Območje je za ptico verjetno primerno tudi zaradi tega, saj je zaradi plitkosti lagune veliko različnih površin, na katere se lahko usede, in ker je tukaj mirno,« sklene. Te ptice rade posedajo na količkih, ki stojijo naproti opazovalnicam, Stanič pa z zanimanjem ugotavlja, da se v glavnem ne bojijo ljudi, zato so med drugim zanimive za fotografe.

Tako je ribjega orla v objektiv ujela tudi fotografinja Duša Vadnjal in pri tem ji je uspelo fotografirati kodo, ki jo ptica nosi na obročku na nogi. Podatke je posredovala Obročkovalnemu centru v Sloveniji in prejela povratne informacije. Ugotovili so, da je bil ribji orel kot mladič junija lani obročkan na Finskem, in sicer v kraju, ki je oddaljen kar 1884 kilometrov zračne razdalje od Škocjanskega zatoka.

»Osebek je bil obročkan že v gnezdu, to je tudi edini način obročkanja te živali. Takoj, ko je zrasel dovolj, se je odpravil na jesensko selitev na jug in se spotoma ustavil v našem rezervatu. Imamo podatek, da je od obročkanja na Finskem do prebiranja kode v Sloveniji minilo 89 dni,« se poveseli Stanič.

Ribji orel je po velikost večji od kanje, vendar ne doseže velikosti večjih kraguljev, kot sta planinski orel in belorepec. V Sloveniji ne gnezdi, večje populacije so na severu Evrope, pretežno na baltskem območju in v Skandinaviji. »Idealne habitate imata na primer Finska in Švedska. Tam je veliko jezer, kjer orli lovijo, in gozdov, kjer gnezdijo,« pove strokovnjak za ptice.

Reuters
89 dni je minilo od obročkanja orla na Finskem do prebiranja kode v Sloveniji.

V rožnato obarvali zgolj Sečoveljske soline

Sicer pa je veliko pozornosti ljubiteljev ptic nedavno vzbudila tudi jata približno 30 plamencev, ki že nekaj tednov naseljuje Sečoveljske soline. Ta elegantna ptica je prepoznavna predvsem po rožnatordečem perju, ki se tako obarva zaradi rdečega karotena v rakcih, s katerimi se prehranjuje; v Sečovljah so jo prvič opazili leta 2005.

»Od takrat se pojavlja več ali manj vsako leto, v različnih letnih časih, ne samo v zimskih mesecih, ampak tudi spomladi in poleti. V Sečoveljskih solinah, bi lahko rekli, je postala že redna vrsta,« pove Stanič in doda, da jo v Škocjanskem zatoku vidijo bolj izjemoma. »Pred dobrim letom smo obeležili obisk dveh osebkov, vendar sta se tukaj ustavila zgolj za krajši čas.«

V solinah je plamencem pogodu delno slani habitat, območje je veliko in mirno. »Tudi Strunjanske soline so za to vrsto potencialno primeren habitat, a so verjetno za plamence premajhne. Čeprav jih opažamo tudi tam, se na območju zadržujejo kratek čas,« pojasnjuje Stanič.